Kmalu, čez dober mesec, bom ponovno šla v službo. Moja punčka bo takrat stara 11 mesecev. Ko pomislim na to, me že kar stiska pri srcu. Ko bova z možem v službi jo bo ta čas imela babica. Zdaj pa vedno bolj se bliža ta trenutek, ko me ne bo več doma, vedno več razmišljam o tem kako bo. Najbolj me skrbi, da potem tamala ne bo več navezana name. Že sedaj ima rada vse ljudi in se vsakemu pusti prijet. Sploh jo ni problem pustit nikjer, nikoli se ne joka. Če jo ima kdo drug v naročju, takrat midva z atijem sploh nisva pomembna. Ne vem, taka pač je. In zato me še toliko bolj skrbi, kako bo potem s to navezanostjo name. Praktično bo pri babici po 9-10 ur. Z možem bova šla od doma že ob 6.15, prišla pa bova, če bo sreča do 16.15.

Kakšne izkušnje imate s tem. A se otrok potem bolj naveže na babico, a ji bom sploh še v prvem planu.... upam, da ne bo potem babi najboljša.


_____________________________

Najina lubica LUNA - 28.05.2007
...in še ena lubica PIKA STELA - 2.5.2010

Razumem, da ti je hudo... tudi sama sem sina s solzami v očeh prvi teden službe vozila k mami v varstvo. Ti pa svetujem, da začneš raje razmišljati v drugo smer, ker se mi zdi, da bi ti glavna skrb morala biti, da se malčiča imela ok, ne pa to, če boš sama še v prvem planu. Bodi vesela, da je tako prilagodljiva, itak pa te bo potem pogrešala in bo, ko boš doma, sigurno v prvem planu . Moraš pa razumeti, da bo tam verjetno tik ob tebi tudi mama, ki jo bo pazila, kar je naravno in prav. In če kdaj ne bo hotela s tabo domov ali k tebi, to ne pomeni, da nisi na prvem mestu, le otroci različno kompenzirajo to pomanjkanje časa s starši... Tudi naš, ki se sicer ne pazi več pri mami, ampak pri neki drugi gospe, včasih noče domov, pa da bo tam ipd., ko je doma, pa noče tja.... to je vse normalno.
Je pa zelo pomembno, da se na to pripraviš in sprejemeš kot razvojno obdobje, ne pa kot da te nima rad. Govorim iz svojih izkušenj, ko v podobnem primeru moja mami ni mogla sprejeti moje navezanosti na staro mamo, ki me je pazila,  in je to precej negativno vplivalo na najin odnos vse do danes...

Se kar podpišem pod cmruckin post.

Res se ti morda zdaj zdi, da ti bo srce počilo, ker boš morala kmalu iti delati. Samo bodi vesela, da dekletce navezano še na koga drugega kot le nate. Pomisli v tej smeri. A ti ne bi bilo hudo, ko bi vedela, da mora pikica kak dan ostati pri babici ali komu drugemu, pa boš vedela, da se ful joka in je nesrečna, ker tebe ne bo?! Ali ne boš bolj pomirjena, ker boš vedela, da je pikici lepo, da je rada z osebo, ki jo bo pazila?!
Ne misli, da bo mala kaj manj navezana nate, ker boš pač v službi. Boš videla, še bolj bo navezana nate. Še bolj te bo vesela, ko te bo po delovnemu dnevu zagledala, še toplejši objemček ti bo dala. Verjemi!

Cmrucek lepo si povedala, se popolnoma strinjam.

alesha dobrodošla v klubu zaskrbljenih mamic

Jaz sem morala mojega 11 mesečnega sina oddati v jasli tujim ljudem in se mi je tudi trgalo srce, na srečo samo meni.  Imela sem zelo podobne strahove kot jih ti opisuješ. Moj  je gre k vsakemu, se lepo vklopi in mene niti ne opazi, na začetku me je to zelo begalo, sedaj vem da je vse lepo in prav, da sem jaz na 1. mestu. Lahko smo le srečne, da so naši otroci odprti do drugih ljudi. Poznam primer, kjer imajo velike probleme z sramežljivim in bojazljivim otrokom.

lp

Če je temu tako, si lahko samo srečna. Je veliko lažje otroka pustit in iti v službo, če se otrok ne upira in z veseljem nekje ostane, kot pa če joka. Šele takrat bi se ti srce trgalo.
Mislim, da še boš vedno ti v prvem planu, ker kot berem, si na otroka zelo navezana in to otrok čuti. Tudi moja hči ima svoje babice zelo, zelo rada, ampak še vedno zavriska, ko me zagleda, ko pridem iz službe. In še vedno imam bočutek, da sva ji midva z atijem (jaz še malo bolj ) le v prvem planu.

tud jaz sem jokala prvi teden,sam pol je blo pa vse v redu,tud sem mislila,da bo imel rajši njo,pa še vedno ve da sem jaz mami.na živce mi je pa šlo in mi gre,če si babice pol začnejo mal več domišljat,kot si pa lohka.men se je.po pravic povedan,ti bo pa pasalo jit mal od doma-brez skrbi

Ne se sekirati, nasi  dobro vejo kdo je mama. Jaz bom sla delat cez dva meseca in sem hvalezna za to, da ga bom lahko pri babici pustila. Priznam, mi je hudo , ker imam tako sluzbo, da bom cel dan odsotna in ker mi je sedaj tako lepo z njim. Ma se tolazim z izkusnjami prijateljic, ki so imele krizo, ko se je bilo treba vrniti, vendar je potem ze nekako slo. Imas sreco, da se ne boji drugih, ker ce bi jokala, potem bi ti cel dan studirala kako ji je hudo. Zivljenje mora iti naprej.