Ko je še hodil v vrtec sem bila vedno z njim doma ko je zbolel, nikoli ni šel v vrtec. Je pa res, da je v 4 letih vrtca manjkal zaradi bolezni samo enih 20 X.

Kot s. p. nisem nikoli vzela boniške ne zase ne za otroka, tudi kot redno zaposlena ne - nikoli pa ju nisem peljala v vrtec / šolo bolna, vedno k mami...

Absolutno bolniško! Naj bolanega otroka peljem v vrtec? Naj zaradi tega, da bom v službi, obremenjujem stare starše?
Res pa je, da sem občasno ob koncu bolezni, ko si je že opomogel, v vrtec pa vseeno še naj ne bi šel, prosila taščo in tasta, da sta pazila nanj.


_____________________________

NIkoli ne gre bolan v vrtec, niti ko se slabo počuti, torej ko se kaj kuha. Sama sem zaposlena v vrtcu in vem kako je, če je v skupini otrok, ki je bolan in kaj sledi.... ne vzamem vedno bolniške jaz.... včasih mož, včasih jaz, če pa ni prehudo pa poprosim mamo, sestre..... Je pa res (trkam na les), da je zelo redko bolan... HB

_____________________________

Irgendwie, irgendwann, irgendwo...

Timon ti si moj sonček!!!

tipičen odgovor za nekoga, ki dela v JU.
jaz sem vedno prosila starše in ni jim bilo težko popazit malega bolnika, hkrati pa nisem obremenjevala sodelavk, ki bi tisti dan/teden morale delati še moje delo.

u, madona, kakšna jasnovidnost. kako pa veš, da dela v JU?
drugač pa- tipičen odgovor nekoga, ki ne ve, kako je ne imet staršev, ki bi z veseljem popazili malega bolnika.
in p.s. pri veliki večini obstaja tudi primerek človeške vrste, ki se mu reče oče in lahko tudi on kdaj vzame bolniško, če je res kriza. na šihtu smo pa vsi zamenljivi. v JU ali v gospodarstvu, nima veze.

< Sporočilo je popravil mizantrop -- 9.9.2011 21:31:19 >

Ko je bil res hudo bolan (npr. pljučnica..), sem vzela bolniško, pri blažjih boleznih pa je pri mami. Njej vnuček, ki potrebuje nego, ne predstavlja bremena. HB, saj bi drugače 1. leto vrtca bila več doma kot v službi. Se mi pa smilijo tiste, ki te možnosti nimajo


_____________________________


•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•
*...*..:::: ...*...*...*...*...*...*...*...*...:::::..*...*
•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•

Sem mnenja da bolan otrok ne sodi v vrtec in rabi mamo ali pa očeta da skrbi zanj, če pa so stari starši kdaj pa kdaj pripravljeni vskočit na pomoč pa hvala bogu.

Podpis.

Takšna vročinska stanja, kot so pri nas, še sama komaj zmorem, kaj šele, da bi takšno skrb prenesla na stare starše, ki pa vedno vskočijo pri podaljšanem zdravljenju.

_____________________________

4. 4. 2006 je posijalo sonce z imenom MAYA MARINA
16. 3. 2009 je posijalo še drugo sonce z imenom LUCIJA JULIJA

Vedno vzamem bolniško in mi po pravici povedano dol visi, kako bojo v službi brez mene...Na prvem mestu je moj otrok in ne boga sodelavka, k bo mogla prit namesto mene na šiht al pa podalšat. Sej če je kdo drugi na bolniški, pa jst prevzamem njegovo delo.
Da bi pa bolanega otroka dajla v varstvo nonam...Ma no way, da bi jih s tem obremenjevala. Otrok je moj in ima, da starši poskrbimo za njega, ne pa none, k so svoje že dale skozi.


_____________________________

Sii protagonista della tua vita e non spettatore della mia..
Te lo spiego meglio...FATTI I CAZZI TUOI!!

kadar je res bolan sem doma, kadar je bolj prehlajen pa vskoči babi in na koncu bolezni tudi. glavni razlog je služba, mi sicr nihče nič ne očita, samo imamo vsak svoje delo in se težko menjamo

Če bi kateri od mojih potomcev kdaj zbolel, bi bila doma z njim jaz, ki sem (prostovoljno) brezposelna. Prej pa, ko sva bila zaposlena oba z g. Možem, sva pa že zaradi splošne organizacije delala izmenično, tako, da nobenemu ne bi bilo potrebno vzeti bolniškega dopusta, saj je bil vedno eden doma.

Sicer čist izven teme, ampak vseeno....
Kerensa...kakšen je bil pa vajin odnos z možek, ko sta se šihtala?
Kker midva sva to delala skoraj eno leto in sva bila na koncu že skoraj pred ločitvijo.....otroka sva si podajala kar na parkirišču,ker nisva imela varstva Nič nisva imela časa drug za drugega in sva imela kar krizo...začela sva dobesedno živet eden mimo drugega.No potem sva končno dobila varstvo, posledično sva imela več časa zase in se je vse skupaj lepo uredilo

mater spet ta We are sory.... GRRR

Midva vedno malo pokombinirava, tako, da služba preveč ne trpi. Razlika je, al je človek odsoten cel teden, al pa sam dva dni. Ko je boljše so potem še kak dan pri tašči, z vročino in bolani pa niti slučajno ne. Takrat otrok rabi ob sebi starše.

Res je, da je otrok na prvem mestu, sam takšen je.bivetrski odnos, češ, dool mi visi, če bo mogla kera potegnit in kako bodo, mi gre pa na jetra. Koneckoncev hodimo v službo zato, da je hrana na mizi, da so položnice plačane in da gremo lahko na dopust. Ravno zaradi takšnih cvetk potem neradi jemljejo mlade mamice v službo.

kalbo, tole očitno leti na moj post...Ampak glej, meni ko otrok zboli, je služba ta zadnje, na kar pomislim in me takrat res ne zanima, kako in kaj. Kam pa naj dam otroka? Moji starši delajo, njegovi tudi. Z mojim delava na isti firmi na istem del. mestu in je vseeno kateri bo bolniško vzel-v vsakem primeru bo en mankal.
In se strinjam s tabo, da hodimo delat zato, da so položnice plačane in hrana na mizi...Sam če je treba ostat doma, je pač treba. In delodajalcem bi bilo lahko že jasno, da če so pač mlade mamice iskalke zaposlitve, da bojo tudi včasih na bolniški zaradi otrok...Sam na žalost ni tako in so v teh časih, ko že tako ni služb, je.bene stranke


_____________________________

Sii protagonista della tua vita e non spettatore della mia..
Te lo spiego meglio...FATTI I CAZZI TUOI!!

Pri nas je vedno ata na bolniški . Jaz ne morem zaradi narave dela

Ah, ja, a sedaj boš pa ti meni pametovala??? Jaz NE delam v JU! Toliko o tvojem predvidevanju. In ja, otroka sta MOJA. Kdo bo skrbel v času bolezni zanju, kot pa starši?
A ti jih pa kar k svojim staršem naprtiš? Lepo. Eni pač nimajo te možnosti veš?
Sicer sem pa napisala, da sem na začetku jaz z njima, proti koncu bolezni pa tašča in tast popazita, tako da...

Sploh pa je pri nas zaradi urnika dela tako, da oba otroka prevzameta v vrtcu in po novem še v šoli tašča in tast, ki jima data še kosilo, preden prideva z mojim domov, starejšega tast pelje in pripelje že iz interesnih dejavnosti. Torej...tašča in tast več kot preveč pomagata in mi niti na misel ne pride, da ju bom obremenjevala še v času bolezni. Sploh pa otrok takrat potrebuje starša.

< Sporočilo je popravil pety78 -- 12.9.2011 10:15:42 >

_____________________________

Seveda da vzameš bolniško. Da ti je pa vseeno za to, kako bodo, je pa za moje pojme še vedno je.bivetrski odnos.

bolniško če je zelo hudo vzamem jaz....če pa gre za neka stanja kjer ni vročine....recimo smrka in kiha pa ne vzamem bolniške ampak mi priskočijo dedki in babice na pomoč - vsaka jim čast!



_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

Evo, tako mi delamo, s tem, da se še z možem malce uskladiva in pokombinirava. Res je tudi, da je bila naša madam - HB! - zelo malo bolna in smo tako varstvo potrebovali zares le nekajkrat. Smo pa prakticirali tako, da smo jo dovolj zgodaj potegnili ven iz vrtca, ko je bil prehlad res šele na začetku in se je potem tudi mnogo hitreje zlizala oz. se bolezen ni naprej razvila. HB za tako možnost in babice ter dedke.

Generalno pa se strinjam s Kalbom. Najlažje je rečt, da ti dol visi, kako bo v službi. Tak odnos se pač na podoben način tudi "nagrajuje".


_____________________________

..... Poljubi me nežno, ko drugi hitijo, povabi me v mesto, ko drugi že spijo.... Napravi to zmeraj, ne bodi kot drugi, ljubezen ni reka, ki teče po strugi.....
F. Lainšček

Ko sta bolni, smo doma ali jaz ali oči, ni pa nobeden od naju v tistem času na bolniški. Tamali imata za čas bolezni (no, pa tudi drugače, samo v tem obdobju še bolj izrazito), prednost pred službo, delam sicer takrat od doma, ko spita, gledata risanke ali zvečer.