Po mojem mnenju gre sicer za stvari, ki so "naravne", samo mi, ljudje, jih še ne razumemo...
Govorim pa o NLP-jih (torej življenju na drugih planetih), duhovih, raznoraznih vilinskih bitjih, telepatiji, parapsiholoških pojavih in podobnem...
V življenje na drugih planetih absolutno verjamem...
Duhovi so, po mojem mnenju, duše ljudi, ki so tako ali drugače zapustili (ali morali zapustiti) ta svet, vendar še niso opravili vsega, kar jim je bilo namenjeno ali kar so si zadali, zdaj pa kot duhovi tavajo po svetu in to poskušajo dokončati...
Telepatija in preostale parapsihološke sposobnosti (in dogodki) so po mojem mnenju naravne sposobnosti človeka (ali določenih ljudi), le da se človek tega ne zaveda, ker mu trenutno stanje razvoja našega uma tega še ne dopušča (razen nekaterim izjemam)...
Vilinska bitja pa so po mojem mnenju prav tako duše nekoč živečih ljudi, ki so se reinkarnirale v "drugačno" bitje iz nam neznanih razlogov.
Ja, tudi v reinkarnacijo verjamem, nisem pa še raziskovala, kdo vse sem bila v prejšnjih življenjih.

Kaj pa ve, punce?

Se vam zdi vse skupaj traparija, domišljija, medijski pomp rumenih časopisov, psihične blodnje motenih ali kaj tretjega?

Ali verjamete...?

Veramem vse!

Aja edino v reinkrnacijo ne najbolj, mi je pa logična zaradi dejsvu-ja.Ampak psihologi imajo druge razlage.

Jaz se v vsem popolnoma strinjam s tabo. Mislim, da smo pač v našem razvoju še zelo omejeni in stvari, ki jih ne znamo razložiti, označimo za nadnaravne ali pa celo plod domišljije.

Priznam, da sem imela obdobje, ko sem se spraševala, če res verjamem v posmrtno življenje, reinkarnacijo,....ali le HOČEM verjeti, ker je tako lažje. No, vedno sem prišla do zaključka, da verjamem. Vse preveč je čudnih "naključij" v življenju, povezav,...In v naravi vse kroži - ni začetka in ni konca. enostavno ne verjamem, da je smrt konec, tema. Misli, doživetja - to je vse energija, ki mora nekam it.

Ne vem, z leti vse bolj verjamem v to in vse bolj tudi živim tako. Nisem nek fanatik, daleč od tega. držim se le osnovnih "pravil" - to kar daš, to dobiš; vse se zgodi z namenom in ob pravem času; lahko naredim vse kar želim, če se le za to odločim :)

In res deluje ;)

Ne

Kerensa, ker rada bereš, ti predlagam, da si prebereš kakšno knjigo Arthurja C. Clarke-a, če je seveda že nisi:)

Jaz tudi verjamem.

NE NE NE

NE verjamem.

Ne v čudžena bitja, ne v nadnaravane pojave, ne v reinkarnacijo.

ne

Verjamem.
Jaz sem doživela v 1 nosečnosti,da me je obiskala pokojna sestra moje stare mame.K meni je prišla v sanjah in me vprašala:Zdenka,a si ti prepričana,da je s tabo vse v redu?
ona je umrla 14.2.2002,jaz pa sem 19.2.2002 pri G izvedela,da nosim že 14 dni v 5 mesecu mrtvega fantka.V tistem istem času,sem sanjala še mojo prababico,ki je nekaj praznovala...ne vem kaj,ampak krožnički,prtički..vse je bilo črne barve.
Od tega minevajo 3 leta.

Jaz verjamem.

Imam pač določene izkušnje, ki so me prepričale v to, da nekje obstaja nekaj veličastnejšega od nas - življenje po življenju in podobne stvari.
Nisem pretirano verna (vse v mejah normale), ampak verjamem, da nas nekje nekaj čaka, prav tako verjamem tudi v angela varuha, sem se že večkrat prepričala, da ga imamo.
Sedaj pa se mi kar smejte in si mislite - baba trapasta, sem že toliko stara, da sem že marsikaj doživela in sem prepričana, da še veliko bom.
Lep pozdrav vsem ki verjamejo in ki ne verjamejo, tudi meni se je nekoč vse to zdelo trapasto

Ja.

Absolutno verjamem v duhove, reinkarnacijo, malo manj pa v NLP-je.

Urbancek, jaz pa bi z veseljem prebrala tvojo zgodbo v zvezi s to temo.:)

v nekatere stvari ja, v nekatere ne. recimo 6 čut -ja. jaz ga mam, ampak tud ne vedno. v bistvu gre bolj za neko intuicijo, se izraža tud v sanjah - takih preroških, pa se pol uresničijo.
nekatere stvari pa se mi zdijo samo larifari. mamo ljudje pač preveč domišljije.;)

Verjamem, da nismo sami, ampk se mi to ne zdi nič takega. Zakaj pa bi se samo na tej naši mali Zemljici razvilo življenje, drugje pa ne?
V ostalo pa ne verjamem ali pa me je strah verjeti, pa zato sploh ne premišljujem o takih stvareh.