Zanima me, če še vedno sedite zadaj z otročkom ali sedite spredaj pri partnerju . Moja 9 mesečna punčka je pač navajena, da sedim zadaj z njo in je cel hudič, če sem spredaj...

Lp

nikoli nisem.ne veidim smisla zakaj bi bila z otročkom od zadaj.
malo samostojnosti pa mora biti.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Ker imamo sedaj dva nimam variante, da bi še jaz svojo rit zadaj stlačila . Pri prvem sem zadaj sedela kakšne tri, štiri mesece, potem nič več, pri ta drugem pa nikoli, če gremo kam vsi štirje. Če pa greva sama s tamalim, ga imam pa itak na sprednjem sedežu v lupinici.
Tudi jaz mislim, da so komot zadaj, samo problem je le, če kakšna duda prevečkrat uide iz ust in si skoraj hrbet polomiš ko skušaš stvar spraviti v red .

LP; Bejba

_____________________________

Odločitev, da boš mati, je usodno pomembna.
Takrat izbereš, da bo tvoje srce
za zmeraj hodilo po svetu zunaj tvojega telesa.
(Elizabeth Stone)

Nikoli nisem zadaj.

Če je res zelo tečkan (zaspan) sedim pri njemu, da ga malo zabavam drugače pa ne.

Kadar smo se peljali vsi trije z moževim avtom, ki se mu ne da izklopit airbaga na sovoznikovem sedežu, se je hčerka vozila v lupinici zadaj, vendar vedno sama.

Je pa včasih v mojem avtu zadaj sedel mož. To pa zato, ker je na sovoznikovem prvem sedežu v lupinici sedela hčerka.

Ko pa je lupinico prerasla, teh dilem ni več. Sedi zadaj (sama seveda), midva pa spredaj.

Pri nas tudi na kratke ture sedi sama zadaj drugače sem pa jaz pri njej ali pa ati,seveda če jaz vozim

_____________________________

17.10.2005 ob 18.40 je na svet prijokala Karin in od takrat naprej je za naju življenje postalo še lepše!!

Nikoli nisem sedela zadaj, razen na vožnji iz porodnišnice domov  in nekajkrat izjemoma, ko je bila že tako nerazpoložena, da sem se enostavno morala presesti nazaj. Pa ne da je kaj dosti pomagalo...
Ker se večinoma voziva sami, je že od začetka tako navajena - tudi jajčko sem vozila vedno zadaj. Pomagaš si s kakimi novimi, zanimivimi igračkami, praznimi plastenkami, nenavadnimi predmeti...

_____________________________

Ko si srečen, daj z dlanjo udari v dlan...

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Sploh nikoli nisem sedela zadaj.

če smo vsi trije, vedno nekdo sedi pri njemu, če sva pa sama, pa pač zadaj solira, pa se nič ne pritožuje.

_____________________________

moj 3-letni otrok na morju, navdušeno in razneženo opazuje mravlje: "iii, mravljica! Nosi drugo speštano mravljico!"

no pri meni tudi ce bi vse dala od sebe, to ne bi bilo mozno, ker sva z  sama... kadar pa se babi pelje z nama pa se vedno vsede k njemu zadaj, sam je ze ugotovila, da je brez veze, ker je sploh ne opazi

_____________________________

Mami, pika moja!

Nikoli nisem sedela zadaj - še danes prav čukasto gleda, če kdo po sili razmer sedi zraven njega na zadnjem zicu.

Spredaj .

NIkoli nisem z nobenim od otrok sedela zadaj.

Aaj, vita, vsak otrok se navadi sedeti sam, samo če se TI TAKO ODLOČIŠ. Na začetku je pač cel hudič, potem pa čez par dni ni nič več hudiča, samo vsi ste pomirjeni in ti nisi več suženj sedenja ob otroku. Meni se zdi boljše malo potrpet, pa je potem vsem luštno. In verjemi mi, nisi je dolžna zabavat, niti ne bo njena kvaliteta življenja zato nič padla.

< Sporočilo je popravil Gina -- 15.7.2006 9:15:30 >

Že od prve vožnje zmeraj sedim spredaj.
Težko se bo sedaj tvoja punčka privadila, da te ne bo zadaj. Skušaj jo zamotit s kakšnimi igračami.

Nikoli zadaj. Rezen, če je gužva v avtu in mora eden sedeti zadaj, saj trije pa spredaj res ne grejo.. .
Kaj to pomeni vedno zadaj. Nikoli ne greste nikamor same z otročkom brez partnerja? Jaz bi bila potem lahko glih cele dneve doma .

takoj, ko ni bil več v lupinici, tudi jaz nisem več sedela zadaj. Sicer pa tud sama ne bi mogla nikamor z njim .

_____________________________

lp, K

Do 3. meseca sem sedela z njo zadaj, če sva bili sami je bila v lupinici na sovoznikovem sedežu. Potem sem dobila pa nov avto, kjer se ne dajo izključit airbag-i in se je preselila na zadnji sedež . Proti pričakovanjem ni bilo hujše panike in joka. Od 3. meseca je zadaj večinoma sama, razen če je hudo tečkasta in je do doma še dolga pot, potem se presedem nazaj, ampak pomaga pa ne kaj dosti

_____________________________

Nasmej se življenju, čeprav je včasih hudo (Medvedek Pu)

Meni je zdaj kar nerodno priznat - jaz še vedno sedim zadaj, pa bo star 11 mesecev. Od začetka, ko je bil v lupinici, sem imela boljši občutek, če sem bila zadaj, zdaj pa se je že tako navadil, sploh če gremo kam dalje, je kar kriza in ga moram skozi animirat. Sama z njim seveda tudi grem pogosto, ampak nikoli še nisva šla dalje kot 20 km od doma, me je kar strah iti kam dalje sama z njim.


_____________________________

20. 8. 2005 se je rodil naš Aljaž

Tudi jaz že od rojstva našega 11-mesečnika sedim zadaj pri njemu...nisem niti pomislila na to, da se lahko navadi na to in so kasneje problemi...hvala, da ste me spomnile!  Na dolge ture bom pa še naprej sedela zadaj, saj ga je v večurni vožnji treba kdaj in kdaj malo animirati.

_____________________________

Otrok stane največ na tem svetu. Tvojo ljubezen. Tvoje življenje.

načeloma sedim spredaj. razen, kadar gremo na zelo dolgo pot (10 ur vožnje npr), potem pa se včasih vsedem k njej, sicer bi se ji vtrgalo. pač po občutku.

na navadnih relacijah je čisto zadovoljna sama s seboj in reklamnimi panoji ob cesti

_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

v mojem avtu itak sedi spredaj v lupinci in ni problemov, v moževem avtu pa je bila zadaj v lupinci in je bilo dretje 100 na uro in sem jo morala non-stop zabavat in afne guncat  je bila zmožna jokat celo pot od LJ do MB

od kar pa ima v moževem avtu avtosedež pa je pridna kot bubica in se sama igra, si poje, sama zaspi,...