Smo ravno pričeli z uvajanjem v vrtec, v prvo starostno skupino, v kateri so otroci od enega do dveh let starosti, in me je presenetilo dejstvo, da je igra ves čas vodena, torej, da se prav nič "ne smejo" igrati po svoje. Naj povem primer za boljše razumevanje: najprej sedenje na blazini (obvezno morajo sedeti) in gledanje slik otrok iz skupine, podajanje sonca prijatelju ali kaj podobnega, potem v krogu, ko se držijo za roke, zapojejo ringaraja, nato gredo risati (spet sedijo za mizo) ali pa skakati po blazinah, nato sledi pitje čaja (seveda sede za mizo), nato gredo na sprehod, seveda se morajo držati za kačo. Enostavno nimajo možnosti, da bi sami izbrali igro, zdi se mi, da vzgojiteljici ves čas nekaj zahtevata, kar je npr. za našo pupo, staro 15 mesecev, kar precej preveč. Ko pogledam skozi okno k drugi skupini, vidim, da se igrajo tudi po svoje, da pač potem vzgojiteljica kaže slike v knjigi enemu ali dvema, ki ju to zanima, spet drugi se guga na gugalniku, tretji se igra s punčko itd., nihče pa jim ves čas ne sili neke določene igre, pri tem pa še zahteva, da ob tem ves čas sedi.