Sploh ne vem kako bi dala naslov mojim težavam . Poskusila bom biti čim krajša.
Kot vidite v nicku, stara sem 45 let, že nekaj let ločena, s hčerko, ki je že na svojem. Približno dve leti živim z moškim, ki je kar nekaj let starejši, on ima dva otroka, ki sta tudi že priskrbljena. Pri njem sem začasno prijavljena. To povem zato, da boste lažje razumeli situacijo oz. mi pomagali z nasveti.
Gre se za partnerjeve otroke, bolj za enega. Star je prek 20 let in živi v podnajemniškem stanovanju s svojim dekletom. Moram reči, da me je na začetku lepo sprejel, vse dokler sem mu prala, likala in kuhala. Čeprav živi drugje, je velikokrat tu, pride kadarkoli ,nenapovedano, on in njegovo dekle. Od začetka me to ni motilo, no, saj da prihajata me tudi zdaj ne moti. Moti me, da nikoli nikamor ne moreva s partnerjem, da zmeraj kadar želiva kam iti prideta in midva ostaneva doma, jaz jima kuham in pospravljam za njima. Zmeraj pustita vse razmetano, po celo noč sta glasna, ne ozirata se na naju. Zadnjič sem pa pred partnerjem izbruhnila, da se tako ne grem več, da nisem njihova služkinja, da ne mislim cele vikende streči nekoga, ki ne zna reči niti hvala. Vem, da mi je zameril, ampak jaz mislim, da imam prav, če želim, da se najavijo predno pridejo, da si znam organizirati dan, saj imam tudi svoje življenje. In mislim, da je prav, če zahtevam, da za seboj pospravljajo, ne pa da se mi v obraz smejijo, če rečem kakšno so pustili.
Ko so tu spijo do poldneva, čakam jih s kosilom, ko pojemo se vsi vržejo dol, jaz pa pomivam in pospravljam.
Ko sem videla, da mi je partner zameril, sem se začela spraševati, če pretiravam. Sem res dolžna vse to delat?
Za vaša mnenja vam bom hvaležna.

Itak, da nisi.Ampak ker si to pocela od zacetka, imajo to za samoumevno.Mene bi to kar posteno motilo, zlasti, ker so vsi odrasli, noben ni otrok.

_____________________________

Aleksander 14.08.2009 52cm, 3680g

Nisi dolžna, sama bi pa tisti moment nehala, ko bi se mi v glavo smejali, ko bi jim rekla kakšno so pustili. Halo? Poleg tega ne vem kaj ti ima tvoj partner za zamerit? Naj on pospravlja in kuha za ostale, po mojem se mu ne bi smejali in po kosilu vsi popadali dol. Poleg tega kakor sem razbrala so vsi polnoletni in ZDRAVI!
Je pa po dveh letih sedaj to popravljat težje, kakor če bi že od začetka naredila red. Pogovori se s sojim partnerjem še enkrat in ga vprašaj kaj točno ti zameri in zakaj. Pogoori se z njim, on naj se pa s svojimi otroci. Najdite eno srednjo pot, nek kompromis.

Ne pretiravas, nisi dolzna vse to delati.




_____________________________

Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!
(Ivan Cankar)

podpis pod ostale. nisi dolžna pospravljat za njimi. niti vse odložiti.

mogoče bi bilo smiselno, da rečeš partnerju da želiš v primeru, da pridejo in pustijo razmetano, da on pospravi za njimi. naslednjič pač ne pospraviš in če partner noče s tabo po skupnih načrtovanih opravkih, da greš pač sama in jih ne odložiš. preden greš, na samem poveš njemu, da ko se vrneš, da pričakuješ, da te pospravljanje ne "čaka", ampak da pač opravi to on.

zdaj, zakaj je tako; verjetno jih je njihov oče (mogoče tudi mati?) tako navadil in saj veš - navada, železna srajca. samo to ni tvoja navada in ne vem zakaj bi morala bit, če ti ne paše tak sistem razdelitve dela in obiskovanja.

Zdi se mi, da je za partnerja na drugem mestu; da je nekdo, ki je tako samoumeven, da se o njem sploh ne razmislja, ki pa sicer ima za nalogo, da opravi to in ono, ne da bi se njegovega dela pravzprav zavedali in le to spostovali.
Iz moje tocke videnja imas na voljo razloziti partnerju, da v kolikor hoce partnerko - jo ima, ce pa hoce gospodinjsko pomocnico z dodatnimi uslugami, naj si jo kar placa.
In za boga milega nehaj pedenat vse po vrsti - povabi se ti (s partnerjem seveda) k njegovemu sinu na vikend obisk.


_____________________________

Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!
(Ivan Cankar)

Podpis pod frodo in pod tole:

In predlagam isto kot mateyka: naslednjič, ko pridejo in sta vidva mislila kam it, pojdi tja sama, njega pa pusti doma, pa naj on kuha in pospravlja za 20 letnim sinom, če mu paše. Verjetno ga bo kmalu minilo in se ti bo rajši pridružil;).

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Otroci imajo načeloma pravico, da obiščejo svoj stari dom in najbrž tvoj 'partner' gleda na to izključno skozi to pravico.

Pravica, da pride sin domov torej ni vprašljiva. Ima pa vsak normalno vzgojen otrok doma poleg pravic tudi dolžnosti. OK, to sicer zdaj ni več moderno, vendar tudi stroka počasi spoznava, da metoda 'otročkom je treba vedno biti luštno in morajo dobiti vse, kar jim pade v glavo, pa nobenih dolžnosti in odgovornosti ne smejo imeti' ni ravno najboljša.

Domnevam, da z dekletom v resnici nista samostojna, ampak da sta študenta nekje v drugem kraju in prihajata za vikende domov. Tudi to ni sporno.

Sporno je, da zato, ker prideta onadva, vidva odložita vse načrte, ki sta jih imela, ti pa postaneš vikend služkinja, čeprav tudi ti potrebuješ oddih od delovnega tedna.

Sporno je, da 'partner' misli, da je čisto normalno, da oni trije lepo počivajo in nabirajo moči za nov teden, se obnašajo kot kakšni aristokrati  s hišo polno služinčadi, ti pa jih strežeš.

Niso problem mladiči, ker za njih je naravno, da skušajo čim več potegniti zase. Problem je 'partner', za katerega sumim, da v tebi avtomat z gumbi: zastonj seks, zastonj čistilka, zastonj kuharica, ne pa osebe, ki ji gre nekaj spoštovanja.

'Partner' je v najboljši poziciji, da mulariji postavi pravila in meje. Seveda sta doma dobrodošla, ampak ker nista več dojenčka (oni pač še ne morejo skrbeti zase ter pomagati in tudi ponoči ne zganjajo hrupa zato, ker so brezobzirni) sta tudi onadva dolžna pomagati v hiši.

Vse skupaj bi lahko bilo čisto zabavno, če bi kuhali, pospravljali skupaj, resnično kot družina. Ne pa da ti, nekako odrezana, delaš, oni pa vse skupaj jemljejo samoumevno.

Mogoče je problem tudi v tebi, da ne znaš delegirati. Da najraje vse sama narediš, potem pa očitaš in na očitke se potem oni odzovejo ofenzivno defenzivno.


V glavnem, najmanj kar lahko narediš je, da kosila enostavno ne skuhaš in lepo prijazno rečeš, da boste pač jedli, kar in ko bosta mlada dva skuhala, lahko pa skuha tudi 'partner'. Izvrsten je tudi predlog, da greš lepo zjutraj na obisk ali k hčeri ali prijateljici in prideš šele zvečer nazaj ter ne trzneš, če je kuhinja razmetana. Naslednji dan pač spet ne kuhaš, ker v umazani kuhinji res ne moreš kuhati ...





_____________________________

When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."

Imaš prav, da poveš, po mojem si moški sploh ne predstavjajo, kako je to... Njim ponavadi ni treba. Mislijo, da ne... :) Naj ti kar pomagatjo vsi trije, itak se morajo naučit. Midva z mojim partnerjem pospravljava vsako soboto skupaj, danes sem delala in je pospravljal sam, sem pa jaz določene stvari že včeraj, kar drugač v soboto. Še poklical me je ko sem delala in se je pohvalil, da je pospravil in je rekel, da si lahk grem kupit hlače na njegov račun Naredila si samo eno napako, da si tako dolgo čakala in nisi prej lepo povedala, kaj pričakuješ. Zdaj so mal razvajeni pa še čudn te gledajo kaj se dereš, poleg tega je mal hinavsko, da poveš možu, ne pa njima... Tako sem razumela, sicer pa jaz kdaj isto naredim, imam eno podobno temo na rezervi

_____________________________

<a href="http://lilyslim.com/"><img src="http://sddf.lilyslim.com/0M3Cp2.png" width="400" height="80" border="0" alt="LilySlim Diet days tickers" /></a>

Prav je da si povedala partnerju (s katerim nisi poročena) in ne njima oz. fantu. To je partnerjevo delo, saj je on njegov otrok.

Predvsem ne razumeš razlike med "zahtevam" in "če rečem". Če rečeš, pač rečeš in pospraviš, če pa zahtevaš potem čakaš da pospravijo. Potem ti tega ne pospraviš.

Praviš "ali sem dolžna"? Seveda si. Saj si tako pričela, da bi se fantu prikupila. Da bi te "sprejel". No, v vsakem primeru bi bilo prav, da bi tvoj partner precej precej več sodeloval pri "služenju" ampak saj veš, če ti ni prav pa lahko spremeniš prijavo "začasnega prebivališča".

No lepo al grdo - to dela vsaka mama. Mi je logično da kot mama delaš to. Mislim da te zbode to, da otrok ni tvoj in čutim kanček ljubosumja. No tudi meni bi šlo v nos pospravljat za drugim otrokom. Imam občutek da ga nisi sprejela za svojega ter ti je trn v peti. Vsekakor nisi dolžna pospravljati za njimi - povej partnerju kaj pričakuješ. Verjetno ne bo hotel otroku niš reči ker ga posledično ne bo več k vama. Morala boš verjetno sama povedati, da vsak pospravi za sabo. Lahko pa to za seboj kaj potegne....

Jaz pa tega ne dojemam kot ljubosumje... Meni bi šlo tudi na živce kuhat, pospravljat in na splošno strežt zdravemu 20-letniku, pa naj bo moj ali partnerjev. 20 let pa dve zdravi roki? Naj se znajde, pri teh letih bi moral bit sposoben že kaj sam naredit!
Avtorica posta, ne se sekirat, drugič naj tvoj dragi zhrihta, ti pa na kavč in nasmešek na obraz !

Govorimo o odraslih otrocih, ne o otrocih otrocih. To je pa malo drugače. Ko pridemo k očetu na obisk za par dni, tudi ne pričakujem, da nas bo samo stregel spred pa zad, skuhamo mi, pospravijo igračke tamali,... mislim - saj ni naš suženj, no!

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/