IZVIRNO SPOROČILO: Marogica
Se je pa naučil, kako je treba ravnati z manjšimi, da se jim pomaga, ne tepe, da nisi do njih grob in podobno.To se je pokazalo tudi pri bratcu, ki je prišel na svet pri njegovih 3,5 letih.
Moje mnenje je, da lahko vse na otroka vpliva pozitivno ali negativno, zelo dosti je tudi odvisno od otrokovega karakterja.
Ravno to sem želela izpostaviti. Naša je bila najmanjša v taki mešani skupini, ona je imela 11m, najstarejši fantek pa skoraj 3 leta in so se čudovito ujeli. Malčki so napredovali zaradi zgleda starejših, starejši otroci pa so se naučili obzirnosti, pomagati malčkom, da se jih ne tepe in tako naprej. Imeli so tudi občutek, da so veliki, pomembni in za vzor malim. Bili so kar malo ponosni nase, ko so že tako veliki, da sami jedo, si znajo roke umit in kaj povedat.
Ko sem uvajala svojo, mi je največji fantek kar naprej z največjim veseljem nosil stekleničko zanjo, ker se mu je tako fajn zdelo, da pomaga. Večkrat jo je prišel božat in govoril "pidna ina" (pridna Karolina).
Tudi vzgojiteljice so rekle, da je v taki skupini več razumevanja, manj rivalstva in predvsem manj nasilja med otroci.
Noben od teh otrok ni šel nazaj na dudo (čez 1t še naša več ni imela dude, so jo kar lepo odvadili) ali spet začel piti iz flaške. Zdaj so jih ločili po starosti na pol - malčke posebej in nekoliko starejše posebej. Nad to odločitvijo smo negodovali tako starši majhnih kot velikih otrok iz skupine.
Je pa res verjetno odvisno od otrokovega karakterja in odnosa vzgojiteljic in staršev.