Ja, nekako tako.

Danes sta se moja draga mami in ati odselila. In sicer prvo za 4 leta v Bruselj, zaradi atijove službe, potem pa bosta si naredila hiško oz. poiskala stanovanje nekje drugje. Domov prideta samo na obisk. Ne vem ali naj boma vesela ali žalostna..trenutno sem žalostna, saj bom večino časa sama in bom feeeejst pogrešala klepet z mamo. :( Prav tako bom morala vsa gospodinjska dela opravljat sama in bo kr trajalo nekaj časa, da se bom navadila. Seveda pa bom kljub temu ostala še vedno na RR, saj brez tega enostavno ne gre;) Upam samo, da bo pupika pridna in da se bomo čimprej navadili na to novo življenje.

Če ima katera podobno izkušnjo, naj mi malo pove kako je šla skozi to.

Aja, pa še za našo Mio je danes poseben dan-praznuje svoj 3. (mesečni) roj. dan:bravo:

Punce, brez vas bi mi bil današnji dan še težji!

Rada vas imam!

LP, Tea:sloncek:

Tejči jaz sicer nimam te izkušnje ampak ko sem jaz izvedela da bom dobila dvojčici sem bila šokirana.Sploh mi ni bilo jasno kako bom jaz to izpeljala.Pa mi je mami rekla da Bog že ve komu lahko da dvojčici in da bom zmogla.Čeprav smo stare komaj dva meseca počasi verjamem v to.Pa da ne boš mislila nihče pri nas doma ni veren najbrž je to kakšen pregovor.
Tako to je to kar sem ti hotela povedati če pa boš potrebovala kakšen pogovor se pa kar javi!!!

Hja...jaz imam podobno situacijo, in sicer moj oče je šel pa v Luxemburg že pred novim letom za dve leti...Sam...familijo je pa doma pustil...no sicer pride vsakih 14 dni domov tako da ga vidijo. Nič bat sej se boš kmalu navadila....Pa še nas na RR maš.
Korajža velja...

Prvo čestitke Mii za 3 male svečke :bravo::darilo:. Tudi naš bodoči ati danes pravznuje rojstni dan :darilo::torta::love:.

Verjamem, da te selitev staršev žalosti, ampak vsaka stvar je za nekaj dobra in za nekaj slaba. Probaj potegnit iz tega čim več dobrega. Gospodinjska dela pa si sedaj deli s fantom - prepričana sem, da bo razumel. Mami pa reči, naj si čim prej omisli računalnik in vso moderno tehniko, ki spada zraven (če ga še nima), da boste lahko skoz na vezi (saj vem da to ni isto kot klepet v živo - naj te pa tolaži misel, da včasih niso imeli niti telefona, kaj šele kaj drugega). Navadit se boš morala, pa bo.

Lep dan ti žellim!!

:rozica::rozica::rozica::rozica::rozica::rozica::rozica::rozica::rozica::rozica::rozica:

Tejči,naj te potolažim.Imam podobno izkušnjo,vendar smo se mi začasno odselili,kar je še težje,ker nisi v svoji domovini.Jaz sem že 4 mesece od doma,tukaj v Nemčiji.Razen dragega in tamaučka ni ob meni nobenega bližnjega.Pogrešam starše,prijatelje.
Ampak tako pač je.Cele dneve preživljam s tamalim,hodiva na izlete,ko je očka prost se nama tudi on pridruži.In tako dnevi in tedni tečejo.Moram reči,da kar hitro.
Boš videla,da se boš navadila.Tudi vsa gospodinjska dela boš zmogla,Mia bo pa pridna kot angelček.

Aja,Mii poljubčka za prve 3 mesece.

Oh, meni je mama umrla 23 ur pred rojstvom moje pikice. Ne bom govorila, kako težko sem se sprijaznila z njeno smrtjo.... Po njeni smrti so vsa gospodinjska dela padla name, pa sem le nekako znašla. Boš videla, da bo šlo, mala pa ti bo samo v oporo.

Saj vem, da bo šlo, samo en čas bo trajalo, da se bom navadila. Fant je pa tak super in mi v gospodinjstvu tudi pomaga. Ampak vrjetno me razumete-na začetku je vendarle prisoten strah. Ko se bom počutila osamljeno, pa bom se priklopila na RR in bo tud boljše.

Pozdravček, Tea:sloncek: