če vam bo moja zgodba kaj v tolažbo...

...sredi februarja so mi na UZ odkrili PCO (več kot 15 cist na vsakem jajčniku). Zadnjo M sem imela 20.12.05. Po treh UZ in štirih obiskih pri G sem se konec marca prijavila na preiskave na endokrinologijo. Vsi upi o mladi mamici so padli v vodo in se v trenutku razbili na sto delov.

V petek, 14.4.06 sem imela spontani splav. Kako, kaj, zakaj ne vemo. Očitno je bilo z otročkom nekaj narobe ali pa je bila nosečnost izvenmaternična, ker tudi testi niso pokazali nosečnosti, pa tudi sama nisem vedela da sem noseča. Kakorkoli nama je z možem hudo in nama še bo, dokler ne bova držala prvorojenega v naročju, sem vam hotela povedati nekaj...

Veliko, veliko, je v naši psihi. Midva sva se sprijaznila, da verjetno otrok še lep čas ne bo. In je ratalo. Končalo se je sicer žalostno. Samo zdaj veva, da sem jaz OK. Kljub PCO-ju, kljub cistam... Zdaj čakava na poletje, ko bodo živci še bolj spočiti, ko se bova lahko posvetila le nama. In mogoče se bodo solze posušile, ko bova skupaj čakala na dve črtici.

Lep pozdrav vsem!

NinaF
tako mi je žal za tvojo pikico .
In res je to, da je vse v naši psihi. Neverjetno kako lahko vpliva na človeka. Tudi midva že dolgo čakava in ni in ni željenega . Verjamem, da bo to poletje za vse nas sproščeno in srečno, da bomo mislili samo na lepe stvari in kmalu postale tudi me srečke .
Želim ti čimveč sproščenih trenutkov in ti pošiljam
Teira