Po dolgem potepanju po celi Sloveniji je bolezen potrkala tudi na naša vrata. Najprej pri dediju, nato pri mamici, potem pa še pri mali Miški. Naš Ati je bedel pri njej ponoči, ko ni mogla spati, jo zibal in miril, ko je kričala. Čez dan je kuhal, pospravljal in naju pošteno razvajal.
Tole je zahvala tebi, Sonček moj. Hvala, ker deliš lepe trenutke z mano, hvala ker ne pobegneš v slabih trenutkih. Hvala za lepo družino. Ljubim te :rozica:!

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

u,kok je blo tole lepo...9nebesa

:love::love::love:9nebesa9nebesa9nebesa

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Zelo lepo:love::love::love:

Waaaaaw :), bravo :bravo:

A mi ga posodiš:)-:)-al pa vsaj tolko pustiš,da se moj mau na tvojga prslin,da kej odnese:)-:)-:)-