Zaposlitveni intervju
1
14.01.2007, 15:04
tulip
917
Delodajalci postavljajo na zaposlitvenih intervjujih (razgovorih) razna vprašanja, poleg tistih standardnih seveda. Nemalokrat nas spravijo v zadrego, ker nas presenetijo, ker so preveč osebna, taka, da o njih še nismo razmišljali ali pa celo žaljiva.
Zanima me, kakšna vprašanja ste kdaj dobili ( tudi 'nenavadna ') in kako ste reagirali.
Tu je še nekaj mojih:
- kako bi se opisala in kaj bi izpostavila kot svojo prednost
- o družini seveda, če imam varstvo za otroka
- vprašanja o firmi sami - da vidijo, če vem, kam sploh prihajam
- če sem v zadnjem času bila pobudnica čemu, kar je meni in drugim prineslo korist in kaj je to bilo
- če je partner zaposlen
- koliko let sem študirala in kolikšna je bila moja povprečna ocena in zakaj je trajalo toliko časa
- na moje vprašanje o plači so rekli da o tem konkretno še niso razmišljali in da tistih 20- 30 tisoč -oz. 100evrov- pač ne igra nobene vloge
- konkretno preverjanje znanja z določenega področja
14.01.2007, 21:02
Anonimen
IZVIRNO SPOROČILO: tulip
Delodajalci postavljajo na zaposlitvenih intervjujih (razgovorih) razna vprašanja, poleg tistih standardnih seveda. Nemalokrat nas spravijo v zadrego, ker nas presenetijo, ker so preveč osebna, taka, da o njih še nismo razmišljali ali pa celo žaljiva.
Zanima me, kakšna vprašanja ste kdaj dobili ( tudi 'nenavadna ') in kako ste reagirali.
Tu je še nekaj mojih:
- kako bi se opisala in kaj bi izpostavila kot svojo prednost To vprašanje se mi niti najmanj ne zdi nenavadno. Vsak človek se mora ceniti in biti hkrati tudi kritičen
- o družini seveda, če imam varstvo za otroka Se mi zdi logično, da si organiziraš varstvo če greš v službo, tudi sama (če bi bila delodajalec) bi raje vzela nekoga, ki ima varstvo urejeno
- vprašanja o firmi sami - da vidijo, če vem, kam sploh prihajam To je prva stvar, ki jo potencialni zaposleni mora vedeti. Če ne veš s čim se firma ukvarja ne moreš biti uspešen pri svojem delu - ker ne delaš samo za denar ampak delaš za firmo. Zaposleni se mora čutiti eno s podjetjem, le tako bo podjetje uspešno. Ob primerni motivaciji seveda (plača, nagrade,....).
- če sem v zadnjem času bila pobudnica čemu, kar je meni in drugim prineslo korist in kaj je to bilo npr. moža sem motivirala (z obljubo, da bo zvečer v postelji veselo), da je opral, posušil in zlikal perilo. Jaz sem bila zadovoljna, mož je bil zadovoljen ker mu čez dan nisem težila, zvečer pa sva bila oba nagrajena
- če je partner zaposlen ok. tukaj ne najdem nobene zveze.
- koliko let sem študirala in kolikšna je bila moja povprečna ocena in zakaj je trajalo toliko časa Pač poveš. Lagati nima smisla ker laž ima kratke noge.
- na moje vprašanje o plači so rekli da o tem konkretno še niso razmišljali in da tistih 20- 30 tisoč -oz. 100evrov- pač ne igra nobene vloge
- konkretno preverjanje znanja z določenega področja razumljivo
Jz sem bila na razgovoru v svojem življenju ene 4x (študentsko delo) in 1x (prejšnji teden) odkar sem diplomirala. Moram reči, da me nikjer niso presenečali z vprašanji, pa na vseh so me takoj sprejeli. Razen na tistem prejšnji teden, kamor me je napotil ZZZ, ker ni bilo za moje področje.
Mislim, da se najbolj obrestuje da odgovorjaš iskreno in po pravici. Najbolje se obnesejo diplomatski odgovori
Sicer pa nima smisla nekaj pametovati, ker se nepristnost takoj opazi, laž kmalu razkrije. Si kar si. Če te sprejmejo zaradi tega, prav, če ne, pa še bolje, ker se v taki službi nikoli ne bi dobro počutil.
15.01.2007, 18:12
tulip
917
Caffee, nisem mislila da so bila vsa moja vprašanja čudna, navedla sem jih bolj kot primer vprašanj na razgovoru. Me je pa zanimalo, če je še kdo dobil kakšna neprimerna vprašanja, namreč po pogovorih s kolegicami se to kar dostikrat dogaja.
Meni se vprašenja o mojih družinskih razmerah ne zdijo primerna in so tudi nezakonita, zato ne vem če je smiselno vedno vse po pravici povedat.
V idealnih okoliščinah seveda, tako pa...
15.01.2007, 19:56
Anonimen
Glede zasebnega življenja (otroci, status poročenega/neporočenega, kje živiš-hiša/blok,...) to jih res ne briga in zdi se mi skrajno nekorektno od kadrovika, da bi to spraševal, ampak če se pa slučajno zgodi, da te vprašajo se je pa smiselno diplomatsko ognit odgovoru ali odgovoriti z vprašanjem...Pomojem
Jz bi tkole odgovorila:
D: Ste poročeni? Ja, sem. Pa vi?
D: Koliko otrok imate? Pet (ali 1,2,3,...). Pa vi?
In v kolikor bi mi odgovoril, da otroke ima, bi mu/ji obzirno povedala da otroci niso nikakršen problem, saj bi bil/a potemtakem tudi on/ona sam/a nesposoben opravljati poklic/službo.
Če pa otrok nima pa itak nima niti smisla delat za tako podjetje, ker se največkrat izkaže, da nimajo nobenega posluha niti za delavce niti za mamice...
