Danes je moja hči,5 let stara imela psihologa in na pregledu je dobila napotnice še za spec. pedagoga in logopeda..ker ne zna lepo risati in ni znala sestaviti ta težjih likov in ne zna reči lepo črke R. Zelo me skrbi, cel dan se že sekiram..ne vem kaj naj si mislim, v vrtcu je vredu, včasih mal ne sliši navodil, drugače pa ne vem.Bojim se da bo dobila tisti pečat in se bomo znašli v začaranem krogu specialistov od tu do tam..in miljon diagnoz pod ?
Prosim povejte mi vaše izkušnje, peljala jo bom zagotovo, ampak ne vem pa kaj bi lahko bilo narobe..Hvala za vaše odgovore

Da se takoj nehaš sekirati. Otroci so pač različni, če ne zna narisat nekih likov, so what, zna pa zato kaj drugega. Pa to morjo veš, samo da imajo kaj delat. Dohtarji mislim.

kar se logopeda tiče, si lahko samo hvaležna, da je dal napotnico, to ni nič slabega, dobro je, da se otrok čimprej nauči tisti R, ker vidim zdaj so otroci stari 7 let, pri sinu v šoli, pa je res še pol razreda, da ne reče R pa šumniki jih tudi še malo jebejo, tako da to ni čisto nič slabega. parkrat bosta šli, pa bo vse urejeno.

Res se ne rabiš sekirat ama baš ništa.

Poglej, ko je bil moj starejsi star 5 let ni znal marsicesa. Pa sem to kar malo preslisala in spodbujala tisto, kar je znal in mu je bilo v veselje. Sedaj je prvosolcek in je med boljsimi v razredu ( ceprav decembercek ). Samo malo vec casa je potreboval.
Tako da, poslusaj mnenja, izkoristi moznosti, predvsem pa opazuj otroka in mu daj cas, da se razvije.


_____________________________

Zakaj bi učil prašiča letati; izgubljaš čas in vznemirjaš prašiča.

naš tudi hodi k logopedinji, ker ima slab vgriz in težko izgovori šumnike in sičnike. pa en ta mali v njegovi skupini tudi ne reče še črke R in tudi hodi. za to ni panike.

Glede risanja je pa itak to vprašanje nadarjenosti. za mojega so tudi rekli, da kao ni tako lepo narisal,... in kaj pol. zdej se potrudi kdaj pa kdaj kej in zelo lepo nariše, večkrat pa še vedno na hitro kej nakraca, ker se mu enostavno neda.

No verjetno so oni gledali tiste glavnonžce pa to  in ne če je lepo al grdo narisano. No ma jaz se vseeno pretirano ne bi s tem obremenjevala.

Edino glede likov ne vem. nekaj bi verjetno že morala pri tej starosti znati, ne vem kaj so ti rekli, da kao ni ok.

Ma ne vem. Eni mogoče prej eni kasneje.

Imamo pa mi zlato vzgojiteljico s katero se lahko sto in eno stvar pogovorimo pa tudi logopedinjo in tudi strokovno delavko, ki dela z otrocmi z posebnimi potrebami.

če te kej podrobno zanima, jih lahko vprašam osebno pa ti possredujem. piši na zs, če želiš.

< Sporočilo je popravil blaža -- 10.6.2009 14:53:29 >

_____________________________

Tvoj čas je omejen, zato ga ne zapravljaj tako, da živiš življenje nekoga drugega!
Naj hrup drugih mnenj ne utiša tvojega notranjega glasu!

Steve Jobs

Naš starejši tudi hodi k logopedu, ker kao ne izgovori pravilno črke s. Jaz te napake resnično ne slišim, pa saj skoraj vsi hodijo k logopedu, zato se nič ne sekiraj, danes dajajo otroke pač v take okvire zato jih moramo starši razbremenit. Kaj pa je narobe, če otrok izgovori z malo drugačnim povdarkom neko črko? Pa da nekaj likov ne zna narisat??? Ti poznaš svojega otroka in veš kaj mu leži in v to ga usmerjaj. Res je tudi to, da otroci na teh preizkusih velikokrat ne sodelojejo, ker se jim zdi brezveze in tudi zanalašč naredijo narobe. Naš tamali je na pregledu za vstop v šolo moral narisati mamo pa je na list narisal stolico (sem kar ostala), ko pa ga je vprašala, če je to mama, je zaokrožil z očmi in na stol ful lepo narisal mami iz profila (pol pa je ona kar ostala).

 ta je bla pa dobra, na stolu ja..Ma jaz mojo punčko vidm kot  zelo bistro, tud zanima jo vse in tudi veliko zna povedati, tud Zdravljico, res:))Ampak me jezi to, da naše otroke "etikirajo", meni je ona čist ok, in govori razločno, pač ne riše prfekt, pa kaj zato, saj ne pričakujem, da bi mogla risat noro dobro, sprejmem toliko pač kolikor zna, ampak ko se pa vmešajo te strokovne službe pa prideš včasih res v začaran krog.Rada jo imam kakršna je, pa pohvalim jo vedno, pa čeprav ni lepo narisala, se je potrudila. Ti strokovnjaki mi pa dajo tisto..da začnem se spraševat, mogoče dvomit, strah itd..Rada bi da bi bila tisto kar je, ne tisto kar drugi hočejo..ampak da si ne bi kdaj kaj očitala pač moram ubogat strokovnjake..saj veste kako je.

Ja tinamina, jaz se strinjam s tabo.

samo včasih tudi jaz v kaj dvomim in raje vprašam še za kakšno mnenje, ker npr jaz našega šestletnika niti slišim ne več, da težje izgovarja šumnike in sičnike.

Pa meje zadnjič eden sosed vprašal, da zakaj tako govori, pa sem se zavedla, da sem v bistvu navajena takega kakeršen je in da sploh ne vidim več tega kar bi mogoče morala. ker smo ga pač navajeni, ker smo non stop z njim.

_____________________________

Tvoj čas je omejen, zato ga ne zapravljaj tako, da živiš življenje nekoga drugega!
Naj hrup drugih mnenj ne utiša tvojega notranjega glasu!

Steve Jobs

Povedala si dovolj, sama se zavedaš, da je tvoj otrok čisto ok, tako kot je po svoje vsak otrok, zato se vedno zavedaj tega. Če ti da kakšen strokovnjak dobronameren nasvet ga sprejmi, če ne enostavno pojdi mimo tega. Veš meni je vedno najbolj smešno v šoli, ko mi na govorilnih urah učiteljica, ki jo imam zelo rada pove, da moj otrok ne zna naredit prevala - naredi salto (drugače je ful športen tip) in da posluha pa res nima (to tudi sama vem) no takrat mi gre kar na smeh. Zakaj pa bi vsi to morali znati? Otrokom moramo vlivati samozavest, da so ponosni na to kar so in kar zmorejo in jih pohvaliti za trud.

 se podpišem. zelo lepo napisano.

_____________________________

Tvoj čas je omejen, zato ga ne zapravljaj tako, da živiš življenje nekoga drugega!
Naj hrup drugih mnenj ne utiša tvojega notranjega glasu!

Steve Jobs

Hči, ki končuje osnovno šolo je bila na testih pred vstopom v šolo, slaba v risanju - po besedah psihologinje, v šoli je imela pa likovni pouk vedno dobro oceno in tudi doma je zelo rada ustvarjala in še vedno je polna idej glede tega. Tudi za  plakate in razne izdelke, ki so jih izdelovali doma in v šoli, je bila ponavadi pohvaljena. Tako, da po moje je  skrb odveč. Mislim, da dohtarji preveč komplicirajo in se držijo nekih meril, ki pa sploh ne morejo veljat za vsakega.

lp

zdaj pa ne vem, ali jaz kaj zamujam ali kaj

zakaj pa je pomembno, da znamo dobro risati

jaz nimam pojma o risanju, nikoli nisem imela talenta in ga nikoli ne bom, pa sem vseeno odlično odfurala šolo....

in moj mali ne kaže ama nobenega interesa za risanje.... nič, zero.....in posledično tudi ne zna ničesar narisati pri 3,5....in ga ne silim.

zato pa zna super igrati fuzbal, ima strašen posluh,motorično je pač za 5 let ali več in tudi tiste kocke je zložil v prvo v nulo pa so bile tudi za 5 letnika....

in zdaj ga bodo potem zaradi risanja zetiketirali ali kaj

kam gre ta svet.....



_____________________________

...vox populi...

hvala uursa,res me veseli, ko kaj takšnega preberem..

Ravno smo prišli iz RA,kjer smo imeli razgovor na temo razvoja in ostalih bal.
Glej ne se sekirat,pa čeprav lahko rečem,da sem se jst tudi ful sekirala in se še zdej,ko me spravijo v slabo voljo takšne diagnoze. Naša je bila rojena v 26.T,pri njenih 18 mesecih(s tem,da odštej tri mesece in pol,kolikor je bila prej rojena) nas je poslala k psihologinji. Glej-no coment. Dela tsti Denverjev test,ko jst kr pikice dobim,ko vidim tisto plahto.
Potem smo imeli še razne preglede in še nismo končali,ker sumi na avtizem,pa čeprav sta dva strokovnjaka ovrgla to tezo,ampak pri nas je alfa in omega Dr. Macedoni,h kateri pa po pravici povedano nočem iti,ker sm toliko slabega slišala o njej iz strani staršev in nekaterih doktorjev. Danes smo se na pregledu ful počli,ker se je meni film strgal-dobesedno in sem ji povedala,da ne more vse otroke v en kalup metati,ker niso po njihovih standardih. In sem ji tudi povedala,da včasih je bila moderna disleksija,hiperaktivnost danes je moderen avtizem.
Res ti dohtarji so včasih res za v kanto.
Pejte na pregled in samo to ti povem:to je tvoj otrok in kar povej svoje mnjenje,ker oni niso bogovi v belem. Ker lahko ti otroka tako zetikirajo,da ima posledice vso življenje.
Le pogum!

_____________________________

* na žalost , štirje jurji so že tukaj.....smrk*

Poznam 2 otroka, ki že zelo dolgo hodita k logopedu (6- in 9- letnika). Kadar kdo vpraša zakaj, pa obe mami lepo normalno odgovorita, da zaradi težav, ki sta jih pač otroka imela z izgovorjavo in da so prav veseli, da hodijo tja, ker se je stanje od takrat spremenilo na mnogo bolje.
Kako boš ti sprejela zadevo, tako jo bo tvoj otrok in vsi ostali. In še ne pozabi, da gre za tvojega otroka, ki ga imaš najraje na svetu. Po moje, tudi če bi bil nem, a ne?

_____________________________

ROŽICA

Sem mal razmislila, saj poleg logopeda imamo še spec. pedagoginjo naročeno..sem prebirala mal o teh težavah in najbližje sem našla dispraksijo (ne riše lepo, ne sedi pri miru ko je, ne odzove se takoj na navodila,je počasna pri oblačenju) , sumim na to..nimam pa pojma kako se ukrepa s takšnimi otroci. Upam da se motim, bom počakala do pregledov, ampak če ji to ugotovijo bomo se pač držali nasvetov kako naprej.

Glej nisem napisala,da ne sprejmeš njihove pomoči,sam hočem to povedati,da preveč mečejo otroke v en koš,oz. ji etikirajo.
Sej naša tudi hodi k logopedu in hodi na delovno terapijo,kar ni nič slabega.Samo to hočem rečt,da res danes(včasih ni bilo tega) mal preveč komplicirajo. Samo,da pomislim pri moji večji hčeri,ki je bila tudi rojena dva meseca prezgodaj,ni hodila na nevrofizioterapijo,ne na delovno terapijo,ne k logopedu in ne k psihologu. Pa je čist normalna 15 letnica z nobenim zaostankom v razvoju. Vem,da se bo razvila debata,da naj bom hvaležna,ker mogoče mi bo kdaj v žuvljenju žal,da nisem dala svojega otroka na dodatne preiskave.
Jst samo to mislim ,da danes dohtarji dajo premalo časa otroku in staršem. Ponavadi jih vse jih pokalupirajo in vaš otrok mora biti po standardih takšen in takšen,v prvem razredu bi moral znati zrecitirati vsaj dve kitici Zdravljice....hej,halo ma kam smo prišli?

_____________________________

* na žalost , štirje jurji so že tukaj.....smrk*

se podpišem. Pa ne kar tako, ker je to tudi moje laično mnenje, ampak ker imam prijateljico psihologinjo, in so jo na faksu učili popolnoma drugače, kot pričakujejo psihologi po zdravstvenih domovih.
Npr....pregled pri treh letih...takrat se pričakuje od otroka, da nariše sklenjen krog.ena prijateljica jih je slišlala od psihologa, ker njen otrok ni narisal sklenjenga kroga . prijateljica psihologinja, pa mi je rekla, da je popolnoma normalno, če bo otrok držal pisalo v pesti in ne s prsti in da krog ne rabi bit skelnjen.
potem ena druga prijateljica jih je slišala od psihologa, ker je njen otrok pri treh letih še vedno ponoči lulal v plenice, medtem, ko imajo otroci čas do šole, da se to uredi.
Moja pupa npr. še vedno ponoči lula, ne da bi se zbudila. Prejšnji vikend je vzdržala celo noč, medtem ko se je v pon polulala kar tri krat v eni noči. Zvečer preveč popije, spi pa zelo trdno in se sploh ne zbudi, kadar je polulana.
Drugače je z njo vse v redu, je normalno živahna, v vrtcu ni nobenih težav...
edino kar me moti je pranje....pralnice nimam nikol prazne.
Ali pa skakanje po eni nogi...o bog sveti, pa kaj še, pri treh letih. Če kateri otrok to obvlada je super, ni pa nič narobe, če  še ne zna. zgleda pa da so to nekateri psihologi opustili, ker pri naši tega niso preverjali.

Kar se tiče črke R, me resno zanima kako je pri nemško ali francosko govorečih otrocih. A tudi njih pošiljajo k logopedu?

Tudi sama bi v takšnem primeru bila zelo vesela pomoči. Ampak danes za vsako malenkost pošiljajo otroke k specialistom.

Po izkušnjam prijateljic, ki sem jih zgoraj omenila, je men bilo prav slabo, ko sva morali na pregled pri treh letih k psihologu. Hvala bogu sva naleteli na normalno psihologinjo in je bila zadovoljna s krogom, ni delala panike okrog lulanja ponoči, pa še meni je rekla, da zelo dobro opazujem hčerko .

Ne vem ...mogoče starši jemljemo te zadeve preveč osebno..vsaj zase lahko tako rečem in pri psihologih imam občutek, kot da je to tudi ocenenjevanje staršev, koliko se ukvarjajo z otroki....če otrok nečesa ne obvlada, ti med vrsticami pove ' ja kaj pa delaš z njim, da tega še ne zna'?

danes iti k strokovnjaku ni prav nič več posebno. pravzaprav bodimo veseli, da se že zgodaj začnejo ukvarjati z našimi otroci, ne pa da šele v srednji šoli "odkrijejo" disleksijo ipd.

Nic se sekirat, ce je splosni vtis, da "otrok napreduje" in da je zdrav.

Meni je bila ta uporabljena terminologija zelo ljuba, saj naj bi pregled pokazal na bistvene zaostanke v razvoju. Kako to dojema in razlaga tvoj psiholog, je zgleda prej faktor srece kot nekega splosno priznanega znanja in metod. Do zdaj sem imela sreco in sem vedno naletela na zdravo razumnega pediatra in psihologa, ki je otroka v osnovi dojemal kot celostno bitje in sele nato kot otroka z razlicno razvitimi parcialnimi sposobnostmi.

Po tem, kar si napisala, se mi sploh ne zdi problematicno, da bi bilo kaj narobe; lahko je bila samo nerodnost v komunikaciji-v tebi posredovanem sporocilu o razvoju otroka ali v tvojem dojemanju le-tega (po moje zelo mozna opcija). Tako da ne panicari, crka R ni nic strasnega, jaz recimo pred vstopom v solo nisem dobro izgovarjala sumnikov (kar se mi se vedno pozna ), ko je bilo treba, je pa potem slo za pet plus. O krogu pa ne bi izgubljala besed.

Ja, to je v bistvu res. Prej odkrijejo kakšno motnjo, prej se začenjajo delati vaje, da se jo ali odpravi ali pa da se otrok nauči, na kakšen način pač najlažje počne tisto, kar bi sicer morda slabše.

Tako da ne boj se etiketiranja, kajti kvečjemo pretežko se dobi kakšna odločba o pomoči pri učenju morda, kot pa prehitro. Vem, ker je pri moji sestri bilo tako, ker ima otroka dislektika, zdaj v srednji šoli. V osnovni poli nihče sploh ni hotel nič slišat o disleksiji, seveda z ravnateljico vred.

Raje vzami to kot eno potencialno pomoč, če jo boste morda rabili. Mi smo letos bili z otrokom (prvošolcem) resno na tem, da bomo šli k specialni pedagoginji, ker se je šole in dela blazno bal. Tako da vem, kakšen je občutek, ko te tja napotijo. Samo nam k sreči potem ni bilotreba iti, se je tako obrnilo, da je bilo kar naenkrat v redu. Ampka če bi pa morali iti, bi pa res svoje misli poskušala usmeriti samo v to, da otroku omagam, da me naučijo, kaj naj delam, da mu bom pomagala. Poskusi tudi ti tako gledati na to.

Čeprav mislim, da kaj posebnega res ne more biti s tvojo punčko, glede na to, da v vrtcu niso nič rekli. Gotovo bi opazli, če bi kaj izstopala.