Od 6. meseca dalje je sin prespal celo noč, razen v določenih obdobjih, ko so mu izraščali zobki. Zdaj se že kar nekaj časa ni zbudil in je spal celo noč. Zadnji teden pa se je začel zopet zbujat ponoči. Star je 2,5 let. Zvečer gre normalno spat, eden od naju gre zraven tako dolgo da zaspi. Potem pa se okoli polnoči zbudi in začne jokat. Ga malo pustima, potem grem jaz k njemu, samo ga kar težko umirim, včasih hoče atija, včasih potem spet mene. Če ga vprašam ali ga kaj boli ali ga je strah mi vedno odgovori drugače. Vležem se k njemu in mu govorim, da se pomiri in potem zaspi. Samo se potem svo noč zbuja na 15min ali pol ure. Se začne v spanju premetavat in malo jokat, potem ga stisnem k sebi in mu rečem, da sem jaz pri njemu, da se malo umiri. Celo noč pa se premetava. Nimam pojma kaj bi to lahko bilo. Spi pa v svoji sobi...do sedaj ni imel problemov in ga ni bilo strah. Mi je rekla kolegica, da take otroke rade bolijo nogice ker jim rastejo...ali mislite, da je to možno? Res ne vem več, kaj mu je in kaj naj naredim da bo spet lepo spal celo noč. Prosim za kakšen nasvet.

Hvala!

_____________________________

Domen - 16.6.2006
Daša - 21.1.2009

Mami, oči, vaju rabi! K sebi v posteljo ga dajta in se cartajte do onemoglosti. Tako hitro odrastejo, časa pa ne moreš zavrteti nazaj! Prej ko slej bo želel v svojo posteljo, nato v svojo sobo, in nazadnje v svoj štuk!!!!

_____________________________

Luni v svoji sobi že spi par mesecev in do sedaj ni bilo težav. K nama v posteljo noče, sva ga že večkrat poskušala dat, pa hoče spat v svoji sobi. Ko se zbudi grem spat k njemu, pa se vseeno neprestano zbuja in joka. Tako da ni to, da bi se hotel samo cartat.

_____________________________

Domen - 16.6.2006
Daša - 21.1.2009

Pol ga pa kaj muči, bo minilo, brez skrbi. Ja, tole mi je zanimivo: naša tamala (25 mesecev) gre pa zvečer obvezno k meni v posteljo in jo premaknem v posteljico, ko trdno zaspi. In če se slučajno ponoči zbudi, pa jo želim premaknit nazaj v najino posteljo mi reče: Pusti me mami!  Očitno bi se jaz rada cartala, pa je  realnost taka, da otroci rastejo in se osamosvajajo!

_____________________________

Ja to bi bila pa ena boljših rešitev, otroka, ki spi v svoji sobi v svoji postelji navadit, da spi pri starših. Briljantno! To pol ni cartanje, ampak mučno (ne)spanje vseh v zakonski postelji. Otrok naj spi v svoji postelji, starši pa v svoji!

Kar se pa tiče odgovora Nini, mislim, da ga bo tudi to minilo. Pri otroci so razne faze in najbrž je to ena izmed njih. Mogoče kaj sanja...

Imamo enako starega škrata, ki zelo intenzivno sanja, se premetava, stoka, govori, se smeje,.... spi v svoji sobi in zelo redko se do konca prebudi in pokliče. To se zgodi samo, če ga sanje prestrašijo in zajoka. Takrat ga odnesem za nekaj minut k nama, se pomiri, pocarta, potem pa ga oči odnese nazaj. On ima namreč koncesijo za nošenje malega škrata v posteljo. Tudi starejši sin je imel eno tako obdobje, ko so ga sanje včasih zbujale. Prerastejo, tako da ni panike.

Naša ta večja je šla pri dobrem letu in pol v svojo posteljo in svojo sobo. nekaj časa je bilo vse ok. potem pa so se začele podobne težave. Če ne druzga, kar naprej se je premetavala, tudi jokala,... V glavnem noči so bile bolj švohne. od kar pa sva se s tamalo preselile k njej v sobo, spi kot top. nič je ne zbudi ponoči.