IZVIRNO SPOROČILO: Anka23
Da ga je mama klicala in mu rekla koga lahko povabi in koga ne
Ampak jaz jo pa razumem, veš?
Če se za trenutek postavim v njeno vlogo...
Moja hiša...
Moj vrt... Ja, v redu je - tudi
moj sin... ampak ne
moji prijatelji, temveč
njegovi prijatelji... Jasno, da nihče ni več otrok... Po eni strani super, po drugi pa toliko slabše... Otroci te še ubogajo... večinoma... Odrasli pa bi sicer popustili, ampak istočasno bi si pa mislili - kaj je, ta stara, kaj sitnariš... In veliko lažje je stopiti k otroku in mu reči, naj se umiri, kakor pa k odraslemu... nesmiseln zadržek na lastni zemlji, pa vendar... konfliktna situacija je mimogrede tu... Jaz bi, če bi že ponudila svojemu odraslemu otroku, da pri meni praznuje svoj rojstni dan, tudi pričakovala, da bo "v igri" praznovanje z družino in ne z družbo... ajde, ne rečem - kakšen družinski prijatelj je kar logičen, ampak cela kompanija iz sosedstva in službe - ne, hvala, to pa ne... Popolni neznanci, ki se mi sprehajajo po hiši - ne, to ni zame... In od odraslega otroka bi tudi pričakovala, da če si želi organizirati zabavo za svoj rojstni dan, da to stori na svojem... Mar pridejoi starši prav samo takrat, ko je treba najti najcenejšo ali zastonj varianto?