Močni antioksidant. Sadež brusnice vsebuje veliko vitamina C, betakaroten, vitamine B1, B2, B3, kalij, magnezij in bioaktivne snovi, ima antibiotični učinek. Zaradi tega je brusnica zelo močan antioksidant. »Zelo koristni v brusnicah so tudi bioflavonoidi, proantocianidini in antocianini, to so rastlinski pigmenti, ki dajejo rastlinam značilno barvo. Zaradi svoje sestave imajo odlične antioksidacijske lastnosti, mnogo močnejše od sedaj znanih antioksidantov. Antocianini in proantocianidini, prav tako tudi vlaknine in oligosaharidi, se pri učinkovanju dopolnjujejo, zato je pomembno, da uživamo plod cel oziroma sok ali izvlečke iz celega plodu,« pojasnjuje Jana Potokar, inženirka kemijske tehnologije ter vodja razvoja in kontrole v Medexu. Brusnice vsebujejo tudi jabolčno, citronsko, oksalno in jantarjevo kislino ter fruktozo.

Varujejo pred vnetjem sečil. Nataša Klarič, svetovalka za prehrano po štirih krvnih skupinah, pravi, da je brusnice dobro uživati preventivno, kajti: »Brusnice vsebujejo D-emanozo, to je aminosladkor, ki nase veže bakterije E.coli, te so predvsem v črevesju. Če se v urinarnem traktu, kjer jih je sicer manj, preveč namnožijo, povzročijo vnetje, denimo vnetje mehurja. Če preventivno uživamo dovolj brusnic, se bakterije E.coli namesto na telesno tkivo vežejo na D-emanozo in potem jih naše telo brez težav izloči. S tem preprečimo njihovo pretirano razmnoževanje in posledično vnetje sečil. Poleg tega se moramo zavedati, da je kar 80 odstotkov našega imunskega sistema vezanega na črevesje. Če si to zdravstveno uredimo in vanj naselimo za zdravje koristne bakterije, razbremenimo imunski sistem. Kakšne bakterije živijo v našem črevesju, pa je odvisno od naše prehrane. Zato je seveda treba jesti tudi čim bolj zdravo, svežo in naravno hrano.«
»Brusnice nasploh zelo pozitivno vplivajo na urinarni trakt v našem telesu. Pri težavah s sečili so pomembne, ker vsebujejo polifenolne snovi, proantocianidine in antocianine, ki učinkujejo antibakterijsko. Bakterije E.coli spremenijo tako, da se ne morejo vezati na stene sečil in se z urinom odplaknejo iz telesa,« pojasnjuje Jana Potokar in dodaja: »Bakterija E.coli lahko pri hujših vnetjih okoli sebe naredi poseben biofilm in postane odpornejša proti antibiotikom. To njeno obrambo lahko prebijejo tanini v brusnicah, vendar sočasno ne smemo uživati sladkorja in sladkih sokov, ki so gojišče zanje. Brusnice je dobro uživati tudi dopolnilno k terapiji z antibiotiki, saj skrajšajo zdravljenje.«
»Klinična študija, objavljena v Canadian Jurnal of Urology, je potrdila, da je bolje uživati cele plodove brusnice kot pa industrijsko pripravljene brusnične sokove, saj ti pogosto vsebujejo le četrtino pravega soka brusnic, preostalo pa sta dodana voda in sladkor.« Zato priporočajo redno uživanje doma pripravljenega, naravnega brusničnega soka.

Brusnica učinkuje antibiotično
Brusnica, ki je bogata z antioksidanti, vsebuje veliko bioaktivnih snovi z močnim antibiotičnim učinkom. Učinkuje antibakterijsko, protivirusno in protiglivično ter okrepi imunski sistem. Pomaga pri vnetjih sečil, pospešuje prebavo in krvni obtok, hkrati vpliva na znižanje holesterola ter sladkorja v krvi. Pripomore k preprečevanju srčne in možganske kapi.
Že tradicionalno se brusnica uporablja kot preventiva pred infekcijo urinarnega trakta, pri težavah s prebavili, želodcem, jetri, pri bruhanju, slabem apetitu in skorbutu. Ljudsko zdravilstvo že dolgo uporablja brusnico tudi za druge namene, denimo pri vnetju dlesni, zdravljenju čira na želodcu in za pravilno delovanje jeter. Ameriške zdravstvene inštitucije raziskujejo njene pozitivne učinke tudi pri zdravljenju bolezni srca. Brusnični čaj je zelo koristen pri obolenjih mehurja in ledvic, slabokrvnosti, driski, revmi, močenju postelje, blaži krče in podobno.

Ameriške brusnice so večje od naših
Že dolgo so pri nas znane tudi ameriške brusnice. Njihovi plodovi so precej večji od tistih, ki uspevajo pri nas. Oboje pa so zdravilne. Severnoameriška brusnica (latinsko Vaccinium Macrocarpon, angleško cranberry) je gojena, njeni plodovi pa veliki tudi do dva centimetra. Iz njih izdelujejo tablete, kapsule, sok, veliko jih tudi posušijo.

Brusnice nabiramo
od avgusta do septembra Brusnica je nizka grmičasta in vedno zelena gorska rastlina ter ima užiten, rdeč, kiselkasto-trpek sadež, ki dozori pozno poleti ali jeseni, predvsem v višjegorskih predelih. V Sloveniji ga nabiramo od avgusta do septembra. Liste za čaj naberemo,
ko dozorijo jagode. »Iz brusničnih listov pripravljamo čaj, ki učinkuje podobno kot čaj iz listov vedno zelenega gornika (lat. Uvae ursi), saj prav tako vsebuje arbutin, ki pomaga pri infekcijah sečil,« pojasnjuje Potokarjeva.

Ekstrakt brusničnega soka okrepi učinek kemoterapije
Raziskave so pokazale zelo pozitiven učinek proantocianidina, antioksidanta tipa A, ki ga vsebuje brusnica. Ko se ta antioksidant poveže s proteini v celicah tumorja, prepreči njihovo rast in širitev. Ekstrakt soka iz brusnic naj bi pozitivno vplival na zdravljenje. Raziskovalci z Rutgers University so dognali, da kar za šestkrat okrepi učinek kemoterapije na celice raka jajčnikov.
Tekst: RENATA UCMAN