Marko je bil še v času svojega življenja poznan kot zelo dober, usmiljen in veren človek. Še muhi ne bi storil nič žalega. Imel pa je grozno napako, ki ga je spremljala tudi po smrti. Vedno ga je zeblo. Naj je bilo zunaj 20 ali 30 stopinj Celzija, oblečen je bil vedno v dolga oblačila, pa je še stokal, da ga zebe. Po smrti je prišel pred nebeška vrata, toda Svetega Petra, kot vratarja nebes, je prosil, naj ga pošlje v pekel.
"To pa ne!" je protestiral Sveti Peter. Za vse kar si dobrega naredil na Zemlji si zaslužiš nebesa!" mu je dejal.
"Toda, jaz bom zmrznil v nebesih! Jaz potrebujem vročino, da lahko živim!" mu je pojasnil Marko.
Končno je prepričal Svetega Petra in ta ga pošlje k hudiču, ki ga z veseljem sprejme. "Še eden, ki bo lahko metal premog v peč!" je rekel hudič.
Svetega Petra pa je v nebesih zelo skrbelo, kako se kaj počuti njegov "varovanec" v peklu, zato se je odločil, da ga po mesecu dni obišče. Odprl je vrata pekla in se razgledoval, kje bo zagledal Marka. Nenadoma zasliši krik:
"Zapri! Prepih je!"

_____________________________

Voli me iz inata voli me bez ostatka voli me bilo gde sam bas takvu kakva jesam

     

_____________________________

4.6.2006 je prišla na svet najina največja sreča z imenom Maja
18.1.2008 smo dobili še sončico Klaro.