Saj ne vem,zakaj sploh pišem, sam mogoče mi bo mal lažje
S ''partnerjem'' imava otroka in ne živiva skupaj. Nikol se nisva nevem kako dobr razumela,pa sva se vseeno skupaj odločila za otroka.Ne, nisva se slepila,da otrok kaj spremeni.Ok.to imava urejeno,otrok je primeni, živiva v stanovanju,ki je v razsulu,plačujem visoko najemnino, stroške,tako da sem finančno že čist na psu oz. še v slabši situaciji. O očetom otroka sicer normalno komunicirava,samo z moje strani ni nobenih čustv več, on pa naj bi jih še imel.Ne vem, mogoče jih ima res. Jaz se trudim, pa se nič v meni ne zbudi. Jaz še sexat več ne morem z njim. V zadnjem času  sem navezala tudi več stikov tko preko računalnika z moškimi, tako samo za  internetni pogovor, kaj več ne. Sama sebe ne razumem kaj dellam, ker tega nism nikol delala. Kr sanjam, da bi našla princa na belem konju, ki bi me imel raad, mene in otroka, me spoštoval, izkazoval nežnost, ljubezen...  Ko bi se mogla pa s kom dobit za pijačo pa čist zatrokiram, čeprav mi je ful v redu. Šla sem na pijačo  in to s poročenim moškim, mogoče zato, ker vem, da s tem se ne bom zapletala in se samskih kar 'bojim'', ne vem.
No in kje je zdaj problem. oče otroka ureja v svoji hiši stanovanje zame in za otroka. zaradi finačnega položaja sem privolila,da bom šla živet k njemu. Pač začasno,da se finančno spravim na noge, potem pa bomo videli. A je možno, da bom sčasoma še kdaj kaj začutila do njega? Naj povem,da za otroka in za vse skrbim čisto sama in tudi zato se je najin odnos vsaj z moje strani čist ohladil. Zmedena sem, ker po eni strani vem, da ne delamprav, po drugi strani pa ne vidim trenutne rešitve. Razmišljam pa tako, da je to samo začasna rešitev.
Joj, se opravičujem, ker pišem ful zmedeno, samo trenutno sem tudi sama zelo zmedena, zato bom vesela vsega, kar mi boste napisal.

Jaz na tvojem mestu ne bi šla k njemu živet. Ni šans!
Pač sta narazen, plačuje naj preživnino, ti si probej najdt še kkšno dodatno delo(likanje, občasno pomoč v gospodinjstvu...) in se postavi na svoje noge.
Selitev k nekomu ki ga sploh ne maraš ti ne bo nič pomagala in spremenila življenja na boljše, kvečjem na slabše.

Ne verjamem da boš do njega kaj začutila v romantničnem smislu.

Aja pa btw, princi na belem konju obstajajo sam v pravljicah .

na žalost se strinjam s predhodnico. če boš živela pri njem potem pozabi na princa na belem konju. razen če imata res vse pošlihtano v glavi - varstvo za otroka bo pa bliže, če greš z nekom na pijačo. zdi se lepo, kako pa bo izpadlo, je pa odvisno od vaju.

mogoče pa ne bo slabo. če pa ti ne bo ustrezalo, greš pa še vedno lahko drugam, saj si pametna punca, kolikor lahko sklepam iz posta


_____________________________

ko ko ko ko daaaak

Halo, kaj ti ni več všeč na očetu tvojega otroka - njegov izgled, obnašanje? Verjamem, da si zbegana, ampak če on še vedno čuti do tebe ljubezen in da se celo trudi za vaju urediti stanovanje, potem je to res prijazno od njega.  Princa na belem konju je pa težko najti, da bi bil po tvoji meri. Tipi - ali so že poročeni, ali pa so samski in vsi zblojeni, ali pa so že ločeni.

Mogoče bi morala pa sama pri sebi malo razčistiti in na koncu boš ugotovila, da imaš vse, kar si mnoge želijo, pa tega nimajo.

Srečno!

poška, sej tko razmišljam, kot si napisla v drugem odstavku.pa tut glede varstva je res lažje, ja, ker je še njegova mama tam.itak bi mela pa čist zase stavanje, ne z njim.

mojcac sej ni ravno tko,mi v nobeni stvari drugač ne stoji ob strani,tut otrok ga komaj pozna,njemu so pomembni prijatli, za njih je vedno pripravljen tut gate slečt, ko pa jaz kaj rabim,pa nikol časa, pa zmatran, pa tko

Oprosti, v tem primeru pa bolje stran od njega. Človek se težko spremeni na bolje.

jah, tole zase stanovanje poglej vse poste z naslovom tašča in ti bo kmalu jasno, da če sostanovalci nimajo razčiščenih stvari v glavi, potem to ne gre. tudi jaz bi imela stanovanje zase v hiši svojih staršev, pa sem šla stran - pač včasih ne gre. to pa ne pomeni, da ni potrebno poizkusiti. dokler ne probaš ne veš. enako velja za očeta tvojega otroka, mogoče se ti kaj premakne in se spet zbližata. nobeden se ni pameten rodil, ljudje se spreminjamo in probat ni greh. 

_____________________________

ko ko ko ko daaaak

Sej ravno to sm hotla napisat, da si ne delam utvar, da bo on kdaj odgovorn, tuki mi gre zgolj zato, da se postavim na noge, 

A ti misliš, da bi mu lahko kdaj odpustila, ker te je "pustil" iti, a bi mu lahko odpustila, da si morala sama skrbeti za otroka toliko časa? A bi lahko po tem dvojem ga sploh še kdaj ljubila? Pojma nimam kako je s tabo, jaz ga ne bi mogla.
Če misliš poskusiti ljubiti ga, potem pojdi k njemu. če misliš kdaj iti proč od njega, je brez smisla sploh k njemu iti, ker bo oditi mnogo bolj težavno, kot se priseliti tja. Verjemi mi, oditi bo zelo težavno. A se potem splača? Je cena ok? Ti razmisli...

Na kakšen način si pa misliš "opomoči" če boš tam živela?
Finančno?
Verjetno ne pričakuješ da boš tam lahko do konca življenja, pa pomožnosti še "prince" k sebi vozila a
Torej, v vsakem primeru boš mogla spet slej ko prej plačevati najemnino in boš na istem kot sedaj. Torej
Ali pričakuješ da boš tam toliko prihranila da si boš kaj svojega kupila . Skor nemogoče narest to v parih letih.

Se v naprej opravičujem za to kar bom napisala sam jst mam občutek, da bi ti tam živela zastonj, vmes iskala "princa", ko/če bi ga našla bi šla pa k njemu, oz. bi ti ta "princ" omogočil boljše življenje

Punca imej malo ponosa in samospoštovanja in se sama, brez pomoči bivšega, princev in podobnega postavi na svoje noge. Ker v končni fazi, se lahko zanašaš samo nase. Če se boš zanašala na to da bodo moški skrbeli zase, boš neštetokrat razočarana. Moški ne rabijo ženske zato da bi za njo skrbeli, ampak da bi z njo živeli v partnerstvu, ne v odvisnosti.

Pa ignoriraj ljudi ki ti govorijo v stilu - bolje vrabec v roki kot golob na strehi. Brez ljubezni ni prijetno živet. Saj verjameš da si zaslužiš človeka, ki ga boš imela rada in bo tudi on imel tebe rad a ne?