Zdravo,
vnaprej se opravičujem, ker vem, da bo tole izpadlo zelo zmedeno, saj zmedena tudi sem.

Problem je v tem, da si ne morem in ne morem urediti misli. Mož bi imel v naslednjem letu otroka, jaz pa se bojim, ker vem, da se bo moj študij zato zelo podaljšal.  Moj pravi, da je čas, ker si obadva res želiva , da nič zato, če bom leto kasneje diplomirala. Ne vem no, če bi se ob dojenčju rada še učila in tresla za diplomo. Vem pa, da bi nekako šlo. Drug problem, moja velika strast so potovanja, imam še veliko planov. Moj pa meni, da ni nič narobe s tem, če potem zaradi pač ne bi šla, ali pa bi prestavila za leto, dve.... Bojim se, da sanj potem ne bi nikoli uresničila, ker bi kmalu želela drugega in tretjega otroka.

Mi je pa najbolj pomembna družina, nisem kakšna karieristka ali kaj podobnega. Ne vem, kaj naj.
Še katera v takih dilemah?

Ti si otroka trenutno enostavno ne želiš. Nič narobe s tem. Ko sma si midva želela otroka, sem si samo otroka želela in nič drugega. Ma kaka potovanja, ma kakšni študij..vse se da če se hoče. Aja, pa sem skočla do afrike(mogoče ti misliš potovat okoli sveta), ko je bla mala stara 4 mesece...pa tudi diplomirala sem med prvimi..(odvisno kaj ti študiraš) 

jaz bi se morala za strokovnega učit, pa imam 6 mesecev staro pupo in skoraj 3 lete starega sina (ki hodi v vrtec), pa se ne morem dat zraven. Se je pa kolegica učila za izpite, da se samo potem ima tvojega otroka nekdo čez dan ali tisti čas ko se učiš. jaz ti predlagam da vsaj izpite sfuraj do konca, potem diplomo lahko napišeš med nosečnostjo. pa še kak izletek si bosta vmes lahko privoščila. meni ni žal, da sem vsaj fax do konca zgurala pa pol zanosila (no na podelitvi sva bila že dva )

_____________________________

Najlubkejša stvar, ki se nam lahko zgodi, je dojenčkov smeh. (Sigmund Freud)
-----------------------------
Takole pa napreduje naša hiška. http://www.podsvojostreho.net/weblog.php?w=120

Razumem tvojo dilemo, ker tudi jaz ne vem, kakšne spremembe bo prinesel dojenček v naš dom. Potem najbrž sama vidiš, kakšne prioritete imaš. Morda pa ob dojenčku ne boš imela več tako pustolovskega duha, saj ne veš...

Predvsem se moraš sama odločiti, kaj ti je najbolj pomembno. Dojenček, študij, potovanja ... sama najbolj veš, katera želja je močnejša in katera ne.

Če si ga sama še ne želiš, potem raje še malo počakaj z otrokom.
Drugače se pa da potovati tudi z otrokom.

mislim, da še nisi pripravljena za otroka...in če imam prav se ne spuščaj še v to. predvsem poslušaj sebe, čeprav je v zvezi treba delat kompromise se mi tukaj zdi najbolj pomembno, da sta res oba pripravljena na to.

seveda je normalno, da tudi malo premišljuješ ali je že čas ali ne, ker je to pač odgovornsot, ki traja do konca življenja, poleg vseh lepih stvari, zaradi katerih se tudi odločiš met otročka...

če se ti zdi, da še nisi pripravljena ne pusti, da bi te pregovoril in ne počni tega samo zaradi njega.

lp,
tinka


_____________________________

May be I'm not an angel, but I can still fly...

Na tvojem mestu bi počakala z otrokom. Ker zgleda, da si še mlada (ne mislim nič slabega, sklepam po študiju) in imaš še čas, da si omisliš otroka. In tudi velika obremenitev je za žesnko, če se loti materinstva in študija hkrati. Iz izkušenj govorim. Ni pa neizvedljivo.

Pogovori se s tvojim in počakajta še leto ali dve.



_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

Punce, vi ste zakon. Takoj se bolje počutim, pomirile ste me. 
Saj mi je kar nerodno, koliko sem zakomplicirala.

Želim vam vse najlepše, čeprav vas ne poznam.

Iz posta sklepam,da ti je prioriteta študij in potovanja zato je bolje,da zaenkrat še nimaš otroka,ker ko imaš enkrat otroka je pač on prioriteta.

Dejstvo je,da se načeloma da opravljati študij kljub otroku samo je vse bolj  naporno.
Moj nasvet je,najprej zaključi študij in si potem omisli otroka.

Pa srečno.