Pred 4 meseci se je končala moja sreča. Morala sem na čiščenje ker se je samo del nosečnosti razvijalo. Gen. je rekla da gre za t.i. slepo jajce.  Zdaj pa me je ful strah da se mi to še enkrat naredi. Strah me je ponovne zanositve in ponovnega razočaranja. Sprašujem se zakaj ravno jaz in kaj hudiča je z mano narobe oz. je blo narobe da se je tako končalo.
Zelo si želim otročka in kr hudo mi je k vidim druge k so vesele. Privoščim jih sam jest sem se vedno žalostna . In kot zanalašč sem obkrožena s samimi takimi ki so v pričakovanju al pa imajo doma novorojenčke in zato je moja žalost še večja. Kdaj bom jest na vrsti da okusim to srečo?

A je še katera s podobnimi občutki? A mi lahko katera svetuje kako naj zbrišem stvar iz glave in grem naprej z optimizmom da bo tudi mene doletela sreča in  da bom kmalu postala mamica.

hvala vam.

lp

Pozdravček,
lahko te skušam potolažiti z mislijo, da je veliko takšnih primerov. Jaz sama tega občutka še ne poznam,ker nisem bila še v takšni situaciji. Vedi pa, da smo tu številčne,ki si močno želimo postati mamice in imeti kakšnega  kmalu.....
Korajžno stopaj naprej....za vse nas pride pravi čas.

Ojla!

Tudi jaz sem doživela isto kot ti decembra lansko leto.Po 30.mesecihposkušanja po štirih neuspelih inseminacijah v MB po številnih pregledih sem le doma zanosila in na žalost tudi splavila.No sedaj že pridno papcam tabletke in marca naju z možem čaka prva umetna oploditev.Ha tudi jaz imam zelo straha veliko in ne zaradiu tega,da ne bi postpek uspel vendar zaradi ponovnega spontanega splava.Vendar upam na vse najboljše in se pač tolažim z mislijo,da bo tokrat drugače.

Če te še lahko kako potolažim se kaj javi na privat.

LP Mojca

_____________________________

Najin sonček Val, rojen 9 tednov prezgodaj v 31. tednu nosečnosti, velik 39cm in težak 1600g, z obsegom glavice 28,5cm.

Anonimen!

Tudi jaz sem imela decembra 2004 abrazijo in prau tako se plod ni razvijau. Še vedno, do danes nama s partnerjem ni uspelo zanositi. Zanima me, glede teh genov pa to, a ti mogoče veš, a pride do tega tudi mogoče zato,ker se partnerja ne ujameta,upam da me zastopš, da nista za primerna "za delat otroke". A je mogoče tudi v tem problem?
LP!

Hojla!

Naj te potolažim. Imam sina, aprila 2005 pa se mi je zgodilo isto kot tebi . Bila sem čisto na tleh, se spraševala, zakaj meni, kako je to mogoče, saj je za mano že ena uspešna nosečnost. Bala sem se ponovno zanosti in naj ti povem, da bom kmalu drugič mamica . Moja G. me je prepričala, ko mi je rekla, da se zelo, zelo malokdaj zgodi, da bi do tega prišlo dvakrat. No, v mojem primeru je imela prav.
Moja kolegica ima 2 hčeri, tretja nosečnost se je končala tako kot najina, pa ima zdaj še eno punčko.
Ne obupaj, glej pozitivno. Mene so tolažili s tem, da bo imel moj še nerojeni otročiček angelčka, ki ga bo čuval od zanositve naprej.
Misli pozitivno in kmalu boš !

hvala vam punce za tolažbo. 
Taja24 - glede tvojega vprašanja ti ne bi znala odgovort. Upam da geni nimajo nič pri tem. Bom pa vprašala geni. drug teden k mam pregled in ti sporočim kaj bo rekla.

lepo se mejte.

Pozdravljena!
Tudi sama se ubadam s podobnimi občutki.Sicer nisem imela splava, vendar se z zanostivijo ubadam že nekaj časa, pa ne gre in ne gre.Sedaj sem na čakalni listi za operacijo pregrade, čakalna doba je baje 3-4 mesece.Okoli mene same , jaz pa tako žalostna .
Upam, da je to edina napaka, ki jo imam in bova čez par mesecev veselo delala na !Čeprav do takrat je še tako daleč....

Upam na najbolše, tudi zate!

Joj sama nisem se izkusla tko grenke izkušnje zato ti verjetno ne morem kaj veliko povedat,ti pa lahko rečem da klub bolečini ki te razjeda dvigni glavo pokonci in si reci-tudi meni bo uspelo! samo dej času čas pa bo  boš vidla.
papa maja