Pri nas je vse v razsulu. Imeli smo črevesni ali trebušni virus in se komaj pobiramo. Danes se mi več ne da, grem rajši spat. Pa vi? Imate stanovanje vedno pospravljeno preden "zaključite dan"?

to bo,ja.:)-:)-:)-

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Jaz imam med dnevom pospravljenega ko se pa domov primajejo dragi s službe, njegov brat iz šole, tast z dela je pa konec potem pa lahko samo za njimi hodiš in pospravljaš ali pa spet počakaš do naslednjega jutra ko te vse počaka

Zvečer pospravim kolikor se da, zjutraj končam. Popoldan zgleda kot da je bomba padla na stanovanje in tako se postopek ponovi...ampak se ne sekiram preveč...temu pravimo, da energija kroži...hahaha...

Jaz imam sicer podedovan simptom pospravljanja od moje mami,ampak odkar je Lan dopolnil 7 mesecev in se začel plaziti,je tudi bolj ne kot ja pospravljeno.Tudi,če pospravljam sproti,gre tamauček za mano pa on po svoje "pospravi".Tako,da mi pospravljamo (generalko) ob koncu tedna.

Ne. Me pa včasih prime, da grem sobo pospravljat ob polnoči :ups:

Mi je pa full fora tist k nataša H piše na MONu. Vsak dan 15 minut:bravo: Mal poglejte!

lp,:fis:

Ribica če bi jaz hotla samo pospravlajt se še usedla nebi. Je tok dela ko nas je 6 da to ni za verjet od tega 3 moški, ki totalno nič ne mirkajo

Ja, pri nas se tudi bliska... ker bombe letijo. HUDO.

Bolj se bliža večeru, slabše imam pospravljenega, tako, da je potem zjutraj prava bomba:)-!
Jaz zvečer ne pomivam posode in tut pospravljam ne, da ne bi zbudila :duda::duda:, tako da me vse čaka zjutraj, potem gresta pa spet:duda::duda:v akcijo in tudi, če pospravljam sproti, jima nisem kos:zmeden:!
Predno zaspita je pa tudi toliko dela, da jih porihtam, da ni časa še za pospravljat!

lp:)

Ribica, hvala za nasvet. Mislim, da sem pred nekaj dnevi to gledala. In doma že napovedala spremembe. Sedaj sestavljam v glavi seznam, kaj bo vsak počel v tistih 15 minutah. Saj se res da, če so vsi za. Jaz pa sedaj komaj čakam jutri, ko ostaneva z mojo pikico končno same, same..:sloncek:

Ja, moram tut jst tist naštudirat...samo...me bosta sestre zadavle, oči pa tut:)-:hudicek:

Ja, tega se tudi jaz bojim, da bo doma odpor. Tisti pasivni, ko bodo vsi samo kimali in rekli, ja, potem pa se ne bo nič premaknilo, ha, ha. Zato skrbno sestavljam seznam. In razmišljam o posledicah....:sloncek:

Kakor kdaj!

Kaj pa je na MON-u in tistih 15 minut'

Jaz se trudim, da je vedno za silo pospravljeno..bomo pa videli, kaj bo, ko bo Najči večja..:)

Kaj je že to pospravljanje? :)-:)-:)-

Hja! Ko bi vsaj imela!! ;)

Midva sva zaenkrat sama, pa si komaj uspem enkrat na teden vzeti eno dopoldne časa za pospravljanje! NIMAM ČASA!! Ali pa volje...

:)- Ma ja, vse se sveti :)- :)- :)- .... mogoče dvakrat letno :)-
Odkar je mali pri hiši, sem se odvadila komplicirati, ker oba raje preživiva čas z mulčkom, kot s cunjami in sesalcem. Včasih je stanovanje, kot bi udarila bomba, večinoma pa tako prijazno povprečno pospravljeno, da se vidi, da v njem živimo in imamo malega razgrajača, ki trosi stvari okoli. :)

Ob koncu dneva še zdaleč ni pospravljeno.Pospravljam med Kristininim dopoldanskim spancem.Tako,da nekako zdrži v tam stanju (stanovanje) dokler je mož v službi.

Kimi,sva že dve.

:muca:

Jutro!
Tudi jaz sem hotela vprašat, kaj je to pospravljeno????:kuza:

Da - kadar ni razmetano - slednje je redek pojav. Ko gre mož v službo navadno vstanem in pospravim, še raje zvečer preden grem spat - ker drugače me ta nered zjutraj tako nervira, da človek nima tudi :kava: z veseljem spiti....no potem tako ostane dokler ne pride domov mož - pol pa spet en direndaj.... Tako,da sedaj že res ne vem, kdo je uničevalec reda, ali naša :duda: ali naš "stari".

Zvčer ni ravno pospravljeno. Sem takrat prelena. Nekja pospravim zjutraj, pa ko Teja spi dopoldan, po kosilu pomijem posodo. Ostalo pa potem, ko pride moj domov. No, ali pa on pospravi. Se pa ne sveti vse, ker vsaki dan pa res ne čistim tako, da bi se vse do pikice svetilo.

Lp,
Mojca:rozica:

Mi imamo tudi bolj razdejanju po bombi podobno. Sicer v kuhinji mi gre na živce, če je posoda po pultu ali v lijaku. Tisto pač zložim v stroj. V dnevni in v Tiborjevi sobi vsake toliko časa malo stvari na svoja mesta pomečem, pa je čez eno uro spet isto.
Ampak jaz od nekdaj sovražim tista sterilna stanovanja. Še pred Tiborjem nikoli nisem hotela imeti vsega kot iz škatlice. Vsaj nkaj je moralo nekje, kjer ni bilo mesto za to...