MTMLP sočustvujem. verjamem, da ni lahko.
In ko bolezen izbira, ne izbira leta. Ene doleti prej, druge kasneje, nima pa to po moje nikakršne veze s tem, kako kmalu/pozno imaš otroka.

In še malo iz konteksta. Pomembno je, a imaš srečno življenje, ne dolžina življenja Raje živim dvajset_ let manj, pa sem srečna, kot pa sto v nesreči. Jaz tako pač gledam na življenje in posledično tudi na tole vprašanje kdaj je primeren čas imeti otroka. meni gre to z roko v roki. pa ga hebi

< Sporočilo je popravil Tippi -- 28.9.2012 15:23:06 >

Sama sem že dokaj blizu teh let...prvi škrat pri 25-tih, drugi pri 28-tih....tretji vedno neka želja zadaj, ki se je odlašala in odlašala...pred kakšnim letom me je za umret držalo, da bi naročili še eno štručko...mojega žal ne....ne morem reči, da je bil strogo proti, vendar bi imeli tretjega le če bi jaz res krepko težila in silila...tega nisem želela oz. če proznam , so se v meni porajali sto in eni strahovi...moja leta, zapleti pri nosečnosti....skratka ....piko na i je dal moj, ko je nekoč, ko sem spet načela temo rekel, da me je v času, ko sta bila otroka še zelo majhna neznansko pogrešal in da mu je sedaj tako lepo, ko imava nekaj več časa drug za drugega, da se boji to izgubiti...najprej se mi je to zdelo sebično z njegove strani...potem pa sem počasi potuhtala, da če bi silila naprej...to ne bi bilo nič drugega, kot sebičnost iz moje strani...skratka...v vsakem partnerskem odnosu je čas, ki je namenjen določenim stvarem...če se dva odločita postati starša v letih ko stopata v štirideseta je to pač zanju primeren čas....važno je kako na to gledata partnerja...zelo rado se namreč zgodi, da potem tako na njuno odločitev začne gledati tudi okolica....pripombe pa tako ali tako so vedno...enkrat zaradi mladosti, drugič zaradi starosti, tretjič zaradi velike riti, četrtič zaradi debele denarnice...
Verjamem, da so včasih otroci starejših staršev nesrečni...vendar ne poznam otroka, ki bi bil vselej navdušen nad svojimi starši....pa tudi če so le ti čisto "primerne" starosti....Kot primer lahko navedem primer sošolke, ki je imela precej mladostno mater (po izgledu in po starosti)...zelo neprijetno ji je bilo, ko so jo sošolci v času podivjanih hormonov dražili kako ima njena mami dobro rit in noge...še danes se spomnem kako se bila v tistih trenutkih vesela, da je bila moja mama vedno rahlo pretežka in da se je že na daleč videlo, da ni moja vrstnica...
Tippi...čestitke...že bere se, da si čudovita nosečka in s toliko pozitivne energije boš zagotovo tudi čudovita mamica...

No, čisto nepovezano ni. Zboliš lahko res kadarkoli, vendar je statistična verjetnost, da zboliš mlad precej manjša kot da zboliš star za veliiiko večino bolezni. In veliko manj je popolnoma zdravih vitalnih 80 letnikov kot pa 60 letnikov, to so dejstva, ravno tako kot propadanje jajčec. Še vedno obstajajo neverjetno bistri in čili 80 letniki, samo jih je manj.

MTFP, želim vam, da kje najdete kako pomoč, kaj pa kakšne humanitarne organizacije (ali nima nekaj tudi univerza za 3. življenjsko obdobje, če se ne motim, je tašča na to hodila, bom vprašala) ali pa mogoče kak sosed - včasih se najde kaka dobra duša kje, ki priskoči na pomoč... Da bi mogoče samo pogledal, ali sta stara starša ok in da če sta, vam ni treba hodit preverjat... Če nista, pa potem poskrbite, že to bi bilo verjetno nekaj. Ali pa da bi ju kdaj kam peljal, mogoče kaka soseda v pokoju, pa ji plačate za bencin še kaj zraven za pomoč? Ne se bat vprašat! Naš sosed je nepokreten, pa ga je lubi hodil vsak dan premikat, ker ga njegova žena ni mogla (trenutno je v domu, ker je tudi ona boga). Ampak najprej sploh nisva vedela, da bi to rabila - poklicala naju je, kadar ga ni mogla premaknit in šele ko se je lubi sam spomnil, da saj ima verjetno ta problem vsak dan, je povedala, da ja. In bila potem neskončno hvaležna, njemu je vzelo pa 5 minut. Torej: povej ljudem svojo stisko, mogoče bi pa kdo rad pomagal. Če vsak en košček, bo že malo lažje.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Tudi znancu ne gre nič bolje, glede na izjave.

Samo dokaz, da mladost ni prednost, tudi če lahko fizično skače čez most. Izjave kot je zgornja povedo samo ta, kako nezrelo je bil vaš  znanec vzgajan.

Še enkrat - sram je lahko tiste, ki take izjave dajejo, predvsem pa je lahko sram njihove starše, ki jih tako vzgajajo, bolje rečeno nevzgajajo. Fuj in fej.

Resni razlogi so bolj življenjski in zdravstveni; s starostjo je verjetnost, da zbolimo, večja, vsaj v povprečju. Nekaj manj kondicije imamo, že za sprotne aktivnosti; če se vmes še kaj zgodi, npr. bolezen enega od starešev, je fizično težje. Ampak družinska dinamika, povezanost družine kot celote in njen socialni kapital, ter psihofizična kondicija staršev so še vedno najbolj pomembni in starejši kot smo, bolj se te razlike kažejo. Nekateri (tako ženske kot moški!) so pri štiridesetih že iztrošeni, nekateri šele dobro zacvetijo

se moram kar podpisat.

Še ena mamica, ki ima otroke v treh različnih obdobjih. Sina sem imela pri 17, hči pri 22, ta tretjo pikico pa pri 38. Najbolj sem uživala v tej tretji nosečnosti in tamala je taki sonček, da bila to najina življenska napaka, če se z možem ne bi odločila za njo. Tri leta sva skozi premišljevala ali bi še imela enega ali pa ne, seštevala pluse in minuse in na koncu rekla naj bo. Ta večja dva sta bila zelo navdušena in jo imata zelo, zelo rada. Tudi moja mama je imela mene pri 19, mojo sestro pa pri 38, pa ni nikoli imela kakšnih problemov, da kaj ne bi zmogla. Ponavadi je več stvari počela z njo, kot jaz z mojima dvema . Ko sem hodila na govorilne ure od ta večjih dveh v osnovno šolo in srednjo šolo, so bili večji del starejši starši kot pa mlajši. Pri sinu je imela ena sošolka malce starejšega očeta, pa je na maturantskem plesu toliko preplesal z njo in bil tako vitalen, da sva se midva z mojim lahko skrila pred njim. Midva imava ogromno energije in smo z tamalo skozi v nekem gibanju. Ali na kolesu ali na sprehodu in se pri svojih 42 letih počutim, zelo dobro in tako močno, da bi lahko gore premikala.

< Sporočilo je popravil AKP -- 29.9.2012 8:53:32 >

Ne bi rada, da se tale debata preveli v nekaj čisto banalnega. Verjamem, da nas je večina starejših nosečk preračunala, koliko bomo stare, ko bo otrok star 10 let, polnoleten, 20 let, 30 let ....

Jaz se tega dejstva zavedam in sprejmem polno odgovornost za lastno fizično in psihično zdravje. To pomeni, da nameravam vzdrževati maksimalno kondicijo. K sreči imam rada šport in smo tudi zelo športna družina. Tako bom skušala preprečiti deficit na tem področju. Glede na to, da delam v šolstvu, sem dobro seznanjena, kaj se dogaja z mladimi. Poznam njihov način razmišljanja, vem kako se generacije hitro spreminjajo in da so drugačne kot par let nazaj. Torej bom tudi tukaj na tekočem.

Glede zmerjanja sovrstnikov pa lahko rečem samo to, da se vedno nekaj najde. In da je brez veze travmirati na to temo. Otroci zafrkavajo druge že na osnovi imena, izgleda, kakšne kretnje...

Meni je najpomembnejše, da so otroci zaželjeni tako pri mlajših kot starejših starših. Takšni imajo najlepše možnosti v življenju.
In mi starejši starši, ki smo leta in leta čakali na zanositev, sprejemamo vse minuse zrelo in odgovorno. Temeljito načrtujemo, premišljujemo o vsem mogočem, ker si svojega otroka zelo zelo želimo. Svojemu otroku sva se še pred rojstvom zaobljubila, da mu ne bo nič manjkalo. Zdaj sem že kar blizu poroda in pri nas vlada ena sama čista sreča... Za vse drugo, kar sledi, pa se bova maksimalno potrudila.

Aja, pa čedalje več je otrok s starejšimi starši... Tako se tudi družba počasi navaja na dejstvo, da obstajamo.

Trenutno vem za eno, ki je prvič noseča pri 47. Ampak po mojem z darovanim jajčecem...

_____________________________

<a href="http://lilyslim.com/"><img src="http://sddf.lilyslim.com/0M3Cp2.png" width="400" height="80" border="0" alt="LilySlim Diet days tickers" /></a>

Jaz sem dva tedna nazaj spoznala žensko, lahko rečem mladenko. Iskreno povem, da se ji težko postavim ob bok, čeprav sem športnica v vseh pogledih. Pri njenih 48 letih ima eno leto starega sina. spočet po naravni poti. ima pa že dva starejša otroka iz prejšnjega zakona. Moram priznat, da sem bila kar rahlo šokirana. To pa je že starost, pri kateri se jaz ne bi več upala. Je pa res, da je vse odvisno od okoliščin. takim ženskam samo kapo dol!

Moja sorodnica je tudi imela pri 43 eno hči, pa sta obe bili tako fajn... Imela jo je, ker ji je en sin umrl še majhen, v eni nesreči, čeprav je še imela enega otroka. Potem se je na žalost še ona ubila v prometni. Moja praababica je pa imela zadnjega tudi pri več kot 43, ne vem če ne pri 47, naravno... Ker so ji prejšnji trije otroci umrli zaradi španske gripe. No, pa prej sem že napisala - za eno vem, da je noseča pri 47, lani je pa soseda od tašče rodila pri 47. Jaz sem imela mlado mamo, pa se mi zdi, da so otroci starejših mam bolj srečni, ker so mogoče res vsi načrtovani... Moj kolega je za mamo napisal v spisu v 1. razredu, ko so jih mogli opisat: "Moja mama je stara..." In si mama ni upala več v šolo Sam je en bolje vzgojenih kar jih poznam. In njegova mama je super mama in so zelo fajn družina. To so pač otroci, da pa otrok ko je starejši v bistvu tako grdo gleda na starše, pa ni lepo in ne samo da staršev ne spoštuje, tudi starejših ne. Kot da je bit star nekaj grdega, saj bomo mogoče vsi enkrat.

Glede otrok pa si eni pač ne morejo pomagat, da jih imajo tako pozno. Jaz bi jih imela prej, pa ni bilo mogoče. Ne vem pa, če ne bom prej obupala. Nekje pri 35 sem si dala mejo da odneham.


_____________________________

<a href="http://lilyslim.com/"><img src="http://sddf.lilyslim.com/0M3Cp2.png" width="400" height="80" border="0" alt="LilySlim Diet days tickers" /></a>

Lepo si to napisala. Bi pa komentirala ta citat. Ne obupat. 40 je lepo okrogla meja ! 40 sem si tudi jaz postavila za mejo in je ratalo prej. Tudi tebi bo!

moja izkušnja na to temo: moja mami je tazadnjič rodila pri 41, sama pravi, da se zavestno ne bi odločila za nosečnost (je bila nenačrtovana ampak vseeno zeelo zaželjena, ker je pač že par let prej obupala, da ne bo več otrok) pa ne zaradi let pri porodu ampak zaradi let sedaj, ko je moja sestra v puberteti (stara 12 let)... mami je ne zmore hendlat, ogromna razlika med tem kaj vse smo počeli mi, ko smo bili majhni (imam še dva brata) in kaj zmore sedaj... tudi veeelika razlika v vzgoji (sestra je noro razvajena) itd.

Besede moje mame: "Otroke morjo met mladi ljudje!" pa vem, da ma mojo sestro neizmerno rada in da niti sekundico ni razmišljala o tem, da bi splavila al karkoli podobnega... pravi, da če se situacija tako obrne, da otrok nastane ni dileme - gre vendar za osebo, sploh se ne pomišlja, kaj pa če sem prestar... zavestno pa se tega ne bi šla...

pa brez zamere, vse tiste, ki ste noseče pri letih 40+ verjamem, da boste (ste) dobre mame, pač je situacija tako nanesla... želim vam veliko moči predvsem potem ko bo vaše mulce na polno metalo...

_____________________________

Naj tvoje srce razposajeno zazvončklja,
kot mu je usojeno!

Izabelina, sama razmišljam enako kot tvoja mami: če bi se zgodilo, se pač zgodi in bi ga imela, zavestno pa pri 40 ne bi šla v to, ker sem otroke lahko imela že prej. Če ne bi mogla zanosit, bi do takrat vseeno že imela otroka (posvojene/ga; to sva se že prej zmenila, to bi bil zame deal braker, če ne bi hotel posvojit otrok, ker sem si jih vedno želela nekoč imet, to ni bilo zame nikoli vprašanje), vendar pa v tem primeru verjetno res ne imela kasneje kontracepcije in če bi ratal, bi ga seveda imela.

tippi, ljudje imamo različne meje, enim je meja 40, enim 35, drugim 50. Nič ni narobe, to si vsak po svoje postavi, glede na svoje okoliščine in razmišljanje.

poka, ti želim, da rata pre 35 in se ti ne bo treba ubadat s tem, za koliko podaljšat .

Sicer pa je moja prababica rodila dedka pri 43 letih (zanosila seveda naravno), vendar on je čutil posledice: zelo zgodaj mu je umrl oče in mama in sestra (ki je bila starejša) sta ga totalno scrkljali, kar je po mojih izkušnjah dejansko pogosteje pri otrocih, ki so bili "za povrh" - ko sem inštruirala, nisem imela nikoli nobenega srednjega otroka, nikoli, v vseh letih inštrukcij. V glavnem so bili edinčki ali pa zadnji otroci (večinoma je problem to, da so otroci leni in zato ne folgajo šole, ne zato, ker ne bi bili dovolj pametni). Na to sicer lahko vplivaš, je pa dobro vedet.

< Sporočilo je popravil ronja -- 2.10.2012 9:17:36 >

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Nisi dojela Bila je vzpodbuda in ne kritika, češ kako nizko mejo si je postavila. ja?

Vem, da je bila vzpodbuda, vendar poznam nekaj punc, ki so jih take vzpodbude precej obremenjevale... Češ, ne še obupat - one so mele pa dovolj, so si postavile svojo mejo in to je to, čeprav je bila komu nerazumljiva. Včasih hočemo naredit dobro, pa ni nujno, da je to za drugega res dobro, štekaš?

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Moje gledanje na materinstvo v poznih letih je razdeljeno na dve kategoriji: ali ženska ne more imeti prej otrok(različni razlogi) ali pa si želi uživati mladost do konca(potovanja, žurke,...) in si tako pozno odloči za otroka. No, tretja kategorija, meni tudi poznana je, da so imela enega otroka in ko je ta nenadoma umrl, sta se starša odločila za "nadomestek" v poznih letih, s katerim pa potem nista bila zadovoljna, ker ni bil pravega spola- ampak te kategorije danes ne bom obdelala.

Vrjamem, da zna biti starševstvo v poznih letih lepo. Da zna biti polno, zrelo. Da lahko daš otroku mnogo in še več.

Na prvo kategorijo- da ženska ne more imeti otrok, si jih pa močno želi(in nima zdravja, pravega partnerja,...)- gledam z razumevanjem in veseljem, da jim je uspelo kljub tem letom- bolje pozno, kot nikoli. Te so ponavadi čudovite mamice.
Na drugo kategorijo- žurerke do konca(popotnice, ekstremne športnice, karieristke,...)- pa gledam kot na egoiste, ki jim je otrok na drugem mestu- ko si ga pa umislijo, pa jih nervira, jim ruši plane,... v glavnem, te ponavadi nisto tako srečne, kot tiste iz prve skupine.

Biti mati pri 40ih letih- to pomeni, da ko bo otrok šel v šolo, boš že blizu abrahama, ko bo otrok polnoleten, boš že skoraj v penziji. Danes se življenska doba daljša in otroku lahko daš veliko tudi v poznih letih.

Vendar, a boš imela dovolj energije za otroka? Boš dobra in prijazna tudi, ko mu ne bo šlo vse po planu? Boš mu lahko dala pravo vzgojo ali ga boš povsod omejevala, mu postavljala meje, ker te bo strah, da se mu kaj zgodi? Boš takrat panična? Koliko bo imel otrok od tebe?


Kaj pričakuješ od tega otroka?
Kaj pa, če se slučajno zgodi, da ne bo zdrav(v teh letih je to pogosto tveganje)- boš še lahko poskrbela zanj, dokler te bo rabil?

Tako velika odločitev se razlikuje od primera do primera.
Želim vam mirno starševstvo in srečne otroke!

Meni se zdi, da so pozne nosečnosti zdaj pogostejše zaradi a) pozne ustalitve s primernim partnerjem b) zdravljenja neplodnosti c) odlašanja z materinstvom na račun drugih prioritet d) zaradi rekombinacij družin (tudi moj mož je iz drugega zakona). Včasih je prevladoval razlog e) se zgodi. So pa razlogi b)-e) nekoliko egoistični (b)imeti otroka za vsako ceno, c) imeti vse, tudi tudi otroka d) imeti otroka tudi s tem partnerjem e) ups).

Kolegice v službi spadajo pod c) in hitijo rojevati pri 35 letih in čez. Ne rata takoj, vmes pride še kak SS izven plana, bi pa rade do 40. leta imele 3 otroke. Obenem pa so taiste gospe pospremile mojo nosečnost pri 26 s komentarji, da je to povsem prezgodaj in da pametne ženske v današnjih časih začnejo rojevati po 30. letu.

Je pa zares najbolj važno, da je otrok ljubljen od prvega trenutka dalje.

Glede pubertete in starejših staršev pa takole. Moja hči je stara 17. let, imela sem jo pri 20. letih. Pa me vsake toliko časa dobesedno na rit vrže kakšna njena izjava ali pa dejanje.
Vse to je seveda normalen del življenja. Če bi bilo vse po reglcih in popolno, bi bilo dolgčas.

So stvari, ki jih pač moramo vzeti v zakup in biti pripravljeni na njih. Sem optimistična!

Nekako pa sploh ne gledam drugih in njihovih razlogov za zgodnje ali pozno starševstvo. Vsak odgovarja zase.

Prvič sem zanosila po "nesreči", sprejela odgovornost in nikoli obžalovala. Potem pa je trajalo, da sem našla pravega partnerja, še prej je bilo potrebno pospraviti po glavi, da ne bi ponavljala napake. Nato pa so se začela leta boja z neplodnostjo. Takšna je moja zgodba.

Zaželjen otrok je po mojem mnenju tudi srečen otrok. Lahko si ga zaželimo že pred nosečnostjo ali pa ko je na testu plusek...

< Sporočilo je popravil astrid1 -- 2.10.2012 11:09:11 >

Če so izpolnjeni vsi pogoji, bi otroke raje imela mlajša, sem verjetno imela več potrpljenja. Sicer sem imela prvo pri 28ih in drugega pri 30ih... pa bo upam še en prišel... Se pa vsekakor strinjam, da raje pri 40ih imet otroka, kot pa sploh ne. Tko da, če imate željo, zakaj pa ne? Verjamem, da boste super mamice!

Moja svakinja je čez 40 in nima otrok in se mi zdi, da ji nekaj manjka, čeprav tega ne prizna... No, jaz upam, da mi prej uspe.

Nisem nikoli pretirano žurirala in niti pila alkohola, kadila, uživala kaih drugih substanc... Nimam nič proti temu, da če imaš možnost, si popestriš življenje s potovanji, žuri v mejah normale, kariero... Navsezadnje vmes nekaj ustvariš in otroku nekaj nudiš, če ne materialno, pa izkušnje.

Ne vem, od moje sorodnice hči ni razvajena, ker jo je mama rodila pri čez 40, celo zelo samostojna je in sploh čudovito bitje... Tdi njena mama je bila.

Jaz sem si za mojo vedno mislila, kako je lepa in mlada, imela me je pri 22. Pri 54 še vedno v redu zgleda, ji ni videt toliko. Upam, da imam dobre gene po njej Ker bom očitno rabila ta videz, bolj maldosten... Bolj me skrbi za partnerja, moj bo star 42 - sam ima tudi grozno srečo... Las ima itak več kto 30 letniki, plešast ne bo nikoli, videt je veliko mlajši - sam menda pri njih hitro kar naenkrat osivijo. Ko sva srečala nejgovega kolega, ki ej tudi pri 40 dobil hčerko, je zgledal, ko je bila noseča še isti, čez eno leto tako npr. 5 let starejši, čez dve pa je zgledal star 65, da ga nisem prepoznala, pa se zelo dobro poznava tudi midva. ko je šel mimo, sem mojega vprašala, kdo ej sploh bil to

_____________________________

<a href="http://lilyslim.com/"><img src="http://sddf.lilyslim.com/0M3Cp2.png" width="400" height="80" border="0" alt="LilySlim Diet days tickers" /></a>

Kot bi sebe brala! celo hčeri sta isto stari.

podpis