ojla,
zanima me ali je to res normalno, da otrok v obdobju okoli drugega leta noce nikamor noter in se upira z vsemi štirimi?
moja puncka je stara 19,5m in ne moreva nikamor na obisk, ker zacne ze takoj vpiti ne, ne, ne.ko vidi tisto osebo h kateri sva prisli pa zacne se bolj kricati, tudi, ce jo je ze videla.
ali bo to minilo in kdaj?


< Sporočilo je popravil Primoza RR -- 8.4.2008 17:04:24 >

pri moji sem imela malo težav, ampak ne tako hudih kot jih ti navajaš. Ponavadi jo je bilo samo sram in je gledala v tla, noben jo ni smel ogovarjat, čez kakih 10 min je bilo že vse uredu in se je "klimatizirala". Aja, zdaj je stara 2,5 let in še vedno je taka, začelo se je pa okoli 2 leta.

Pri nas je bilo tako obdobje pri kakšnih petih letih, pa je kar hitro minilo. Nabolje se pač izogibat temu nekaj časa.

mi imamo včasih tako situacijo. je lažje če pridemo in ima kaj v rokah da lahko pokaže ali da tistemu h kateremu smo prišli.

Je pa boljše. Se mi zdi da je problem v tem ker ne ve kako bi se obnašala pa ljudje vedno v taki situaciji vanjo silijo, sej pravim probajte s kakšnim predmetom, da se pozornost obrne stran od nje

_____________________________

"In raising my children, I have lost my mind but found my soul." ~ Lisa T. Shepherd
"People who say they sleep like a baby usually don't have one." ~ Leo J. Burke

Mi imamo podobne težave, saj je naša pikica zelo sramežljiva. In tako kot je zgoraj napisano - potrebuje 15 minut, da se aklimatizira in je nato boljše.... še vedno po tem času je sramežljiva, ampak se toliko ne skriva. Po moje je to odvisno od karakterja otroka. Eni so namreč zelo odprti in kar pristopijo k meni (ko jo npr. peljem v vrtec), ona je pa pač bolj zadržana. Upam, da se bo s časom malce bolj odprla...

To kar se tebi dogaja (da joče) se mi pa še ni zgodilo, ampak bo po moje tudi to minilo...

Moja bo čez en mesec stara dve leti in zaenkrat nimam nobenih problemov. Najprej je malo sramežljiva, ampak če se človek začne z njo igrati se takoj vklopi. Verjetno ji siljenje oziroma ogovarjanje ljudi ne odgovarja. Ne skrbi, to obdobje bo minilo.

Pri nas niti malo ni tako. Kamorkoli pridemo, gre takoj v akcijo. Pa ni vazno kdo je pri vratih... nekdo, ki ga prvic vidi ali pa nekdo ki ga pozna.

_____________________________

Vse kar smo, je posledica našega dosedanjega mišljenja (Buda)

ja, seveda je normalno, saj naša to tut počne
se doma veseli, da gremo na obisk, potem pa noče not in niti blizu in bi šla na sprehod in joče joče joče, da se mi srce para.....tudi pol ure!
enkrat sem jo kar not odnesla, ker je mene že začelo zunaj zebst, drugič pa je falabogu začelo deževat.....
se je pa to zgodilo, ko smo šli kam, kjer še ni bila. pa seveda so jo že na vratih čakali in not vabli....niti čokolada (ki jo obožuje) je ni prepričala......
jaz upam, da bo sčasoma minilo......pa upam, da do septembra, ko gre v vrtec...aja, začelo pa je nekje po drugem letu, traja pa kaka dva tri mesece sedaj.....


saj bo. vse kar je v vezi z otroci, pa naj bo fino al pa ne-fino mine.....

Pr nas pa se loti že v avtu. Ampak ni hudo, le parkrat reče s takim nežnim glasom (da ti prav srce trga) da bi rad šel domou in malo ga zamotimo pa potem ko pridemo pred hišo pa ni problemou.