Pozdravljene vse bodoče mamice!
Sem presrečno noseča 23 tednov,dojenčka pričakujemo decembra.
Upam, da bom mogoče s svojo izkušnjo pomirila vsaj kakšno bodočo mamico, ki bo čakala na izvide amniocenteze.
Torej, izvidi merjenja nuhalne svet. so bili super, izvidi dvojnega hormonskega testa, ki ga lahko opraviš istočasno, pa precej slabši (tveganje za d.sindrom 1:128).
Ko sem dobila izvide, sem bila totalno down, čeprav sem iz literature vedela, da so ti testi zelo nezanesljivi in so lazno pozitivni ali negativni.
Seveda sem se prijavila na amnicentezo, ki mi jo je že na začetku priporočila moja ginekologinja, saj sem stara 36 let.
Amnioc. so mi opravili v 16-17.ted. v Ljubljani, sam poseg je neboleč, v bolnici ležiš še 3 ure, doma pa obvezno počivaš oz. najbolje ležiš 3 dni.
Najbolj grozno je čakati na rezultate, saj to traja polne 3 tedne, ki sem jih jaz preživela v totalni paniki, strahu, obupu. Točno po treh tednih sem dobila pisno obvestilo, da je izvid normalen (46kromosomov). Ne morem povedati, kako sem bila presrečna....
Torej, drage bodoče mamice in nosečke, ne obupajate, tudi če so pozitivni testi, je zelo,zelo majhna verjetnost, da je kaj narobe.
Lepo nosečnost, božajte trebuščke!

Draga Paprika,

tudi midva delava na tem, da bi imela drugega otroka, tudi jaz sem stara 36 let in verjetno bi tudi meni delali vse žive teste, med drugim so omenjali tudi to, aminocintezo. Glede na to, da si ti to že dala skozi, me zanima, kaj to sploh je in čemu je namenjeno, ker še nimam pojma. A mi lahko bolj natančno razložiš.
Hvala.

Meni pa ni čisto jasno... tele teste delajo relativno pozno, na izvide čakaš cele tedne... kaj če pa res ugotovijo, da ima otroček Downov sindrom, ja kaj naj bodoča mamica pri toliko tednih nosečnosti naredi, splavi? Koliko bi se jih odločilo za to, ko pa vedo, da ima otroček v njih že podobo človečka in je od prvega dne zanositve najbolj ljubljeno bitje na svetu?!

Drejc, je pač tako, da se AC uzvaja od 16.tedna naprej. Rezultati trajajo 3 tedne. Ja, in potem če res ugotovijo genske nepravilnosti, ima mati možnost, da se odloči za prekinitev nosečnosti. To je potem stvar posameznika. Vsekakor odločitev ni lahka in je ne želim nobeni!

draga lory!
Verjetno bi še enkrat šla najprej na nuhalno in DHT (dvojni horm.test, torej odvzem krvi), samo samo se ne bi več sekirala 2 meseca(od nuhalne do izvidov amniocent.) tako močno, da sem bila psihično čisto na koncu z živci. Grozno je tako dologo čakat na rezultate, otroček pa raste in raste in je vse bolj podoben človečku...in če se zaradi dow.sindr. odločiš za splav...jaz pa še muhe ne morem ubiti....
V glavnem, postopek res ne boli (kot sem napisala, nisem ravno med najbolj pogumnimi), z votolo iglo ti prešpiknejo trebušček in ti odvzamejo plodovnico, v kateri so celice, ki jih potem preiščejo. Vseskozi spremljajo položaj otročka na ultrazvoku, zanj je povsem varno,jaz sem čutila bolj neke vrste bolečine v predelu, kamor se je otroček umaknil pred iglo.
Res ne boli, to traja max.5 minut.

Kar pogumno in če izvidi ne bodo ok, brez skrbi, res!!!
Srečno!

Drejc, se čisto strinjam, teoretično sem razmišlajala, da bi težko živela s takim otrokom, mislim, da nimam toliko energije, volje. In po svoje, čeprav je to grdo rečeno, ti tak otroček lahko "uniči življenje", odvisno od stopnje prizadetosti.
Sploh pa imam že enega otroka, hčerka je stara 6,5let.
Po drugi strani pa....ubiti, umoriti lastnega otroka...
Če se odločiš za splav, moraš tega otroka roditi, dajo ti umetne popadke...in kaj potem naredijo z njim...
Ljudje smo različni...
Sama uživam v nosečnosti stoprocentno in komaj čakamo dojenčka.
Srečno!

Super, sem vesela zate, da si zdaj olajšana skrbi!
Tudi mi pričakujemo naraščaj decembra in na nuhalni sem imela slabši rezultat :((. Dobila sem napotnico za posvet pri genetiku, vendar nisem šla nikamor.

Ne bi mogla narediti splava in ubiti malo bitje. Pa še to s tistim velikim trebuhom... Posvetovala sem se s kolegicami, prebirala forum in se tudi na začetku zelo sekirala... :(

Z možem sva se odločila za življenje in se nisem spuščala v nadalnje preiskave in čakanje (verjamem da je moreče). Tako ali tako pa so res vsa ta procentualna merjenja okvirna (NS). Jaz sem začela potem pozitivno razmišljat, čeprav so trenutki, ko se vprašam ali bo otročiček zdrav?! Če bova imela še kakega :duda: pa skoraj verjetno ne bom šla na NS.

Z možem sva ga spočela v največji ljubezni in sprejela bova to novo bitje.

Lp

:nosecka: Jožica

Saj vem, da sem tečna, ampak a smem vprašati Jožica in Paprika koliko sta stari?
A imajo ti neprevečdobri izvidi kakšno vezo z leti? Jaz se namreč še vedno bojim, da sem prestara.

Leta seveda vplivajo na NS. Moja NS je bila zelo slaba, starost pa 35 let. Šla sem na AC, ki je pokazala, da nosim zdravega :modri:. Seveda ima AC riziko splava in tako. AC zame nočna mora, ker sem čakala na izvid 4 tedne, pa še takrat so dobili dvojen izvid, ker so dobili nekaj moje krvi zraven in vse do poroda sem bila prestrašena kaj in kako bo.

Seveda imamo doma drugega najlepšega in zdravega fantka.:)

pa-pa Mina1;)

Jožica - si me kar malo potolažila (očitno nisem edina s skrbmi...). Tudi jaz pričakujem decembra in na nuhalni sem ravno tako imela slabši rezultat, ki pa se mi takrat ni zdel tako slab, glede na rizično mejo 1:300 (moj rezultet 1:945; starost 32,5 let) in ko mi je gin. priporočil nadaljnje preiskave sem odklonila. Od takrat vsak dan parkrat pomislim, če bo dete zdravo. In moram rečt, da mi je žal, ker nisem šla na nadaljnje preiskave, ker si nekako ne predstavljam imeti prizadetega otročička. Pa še vse do poroda me bo skrbelo. No, kakorkoli že, mislimo pozitivno, saj bo vse v redu, kajneda? A kaj veste, a kakšne morebitne srčne napake pri plodu odkrijejo že z UZ, npr. na morfologiji, ali so za to posebni testi? Kar 2/3 otrok z Down. sindromom ima namreč menda srčne okvare.
lp vsem nosečkam!

Jaz sem še ena, ki je imela slab rezultat na NS, šla na AC in sedaj sem srečna nosečka s 46 kromosomi. Vse kar je napisala paprika zelo drži: poseg nič ne boli, ni pretirano nevaren, razen za živce.

Jaz bi ga definitivno priporočala vsaki, ki ima slabe rezultate na presejalnih testi, a misli donositi zdravega otroka.
Kot je napisala mislim da Jožica, je nesmiselno iti na ta test, če že naprej veš, da neglede na rezultate ne boš splavil.

In če mene kdo vpraša, bi šla vedno znova na AC.:rozica:

Se pridružujem vsem, ki ste imele slabše rezultate presejalnih testov in rodile zdravega otročka. Moje sonce je danes pihalo prvo svečko in je zdrava, radovedna in zelo pridna punčka. Moja NS je bila porazna, tveganja se sploh ni dalo izračunat ker je bila prevelika za tedne nosečnosti. Po THT testu, ki sem ga dobila v desetih dneh je bilo tveganje za DS 1:849, kar ni malo, veliko pa tudi ne. Stara sem bila takrat nekaj mesecev manj kot 35. Po posvetu z zdravniki smo se odločili, bolje rečeno so se oni odločili, da AC ni potrebna. Takrat sem to sprejela z olajšanjem, ker v primeru neprevilnosti res ne vem kaj bi naredila. A preostalih šest mesecev sem preživela v nenehnem strahu in dvomih kaj pa če???.
Trudila sem razmišljat pozitivno, a tiste, ki ste šle skozi to veste, da enostavno ne gre vedno. Ni me bilo strah poroda, strah me je bilo tistega kar bom rodila. Žal mi je, da takrat nisem vztrajala na AC, bi vsaj po mučnem čakanju na izvide imela brezskrbno nosečnost oziroma v nasprotnem primeru vedela kaj me čaka, tako pa sem bila v temi do konca.

Suzana

Draga Lory, jaz sem stara 36,5let. Moj izračun tveganja po nuhalni in DHT za down.sindrom je bil
1:128, meja je nekje 1:300. Vendar, to so računalniške statistike in te meje so pač oblikovane tako kot so.
Saj tudi vsi malčki ne začnejo govoriti pri določeni starosti, eni pri 1,5let, eni šele pri starosti 3 let, torej bi te zadnje statistika uvrstila ne vem kaj.
Nič se sekirat. Ponavadi že narava sama poskrbi za to, da če so prevelike napake plodka, le-ta sam odmre.
Mene je zelo potolažila neka medic.sestra v Lj, ko sem po slabih izvidih klicala, da bi se naročila se na trojni hormonski test in mi je rekla, kaj sploh hodimo na te hormonske teste, ko so pa tako nezanesljivi in nas samo zbegajo. In to je res.
Pa srečno in pogumno!

Jožica, kakšen izvid pa si imela na nuhalni, če te smem vprašati.
Poznam namreč kolegico, ki ji je t.i.slavni dr.Pušenjak tako čudovito (beri obratno) izmeril nuhalno (9,4 mm (meja je pa 3mm) in že pisal napotnico za splav ipd, potem je izmeril drug ginekolog in je bilo vse drugače in tudi rezultati amnioc. so bili ok in sedaj ima zdravega 4-letnika.
Prav imaš, misliti je treba pozitivno.
Za druge vse vem, zase sem pa bila prestrašena in na trenutke obupana, kaj če ne bo ok.
Lep pozdrav in javi se še kaj!

Ampak tvoj izvid 1:945 je popolnoma ok, le kdo ti je rekel, da potrebuješ nadaljne preiskave!!!!
Vse bo ok, le pazi nase in na dojenčka.

Meni je rezultat 1:945 izmeril slavni dr. Pušenjak in, ko je začel že pisat neke napotnice, seveda za plačljive preglede, sem rekla, da ne bom šla na nadaljnje preiskave, namreč (glede na mejo 1:300 in, da je itak vse samo statistična možnost...), me je zamoril z opazko: 'No, razmislite, če bi otroka z Dow. sindromom obdržali, vam pač na nadaljnje preiskave ni treba'. In potem sem šla ven in postajala vse bolj zamorjena in sem se sekirala, da, če ti slavni specialis predlaga, da opraviš dodatne teste, ti pa potem odkloniš .... No, sedaj ko berem vaše maile sem se pa malo pomirila.

veš kaj, draga ac, prav gotovo je vse ok, tvoje tveganje je tako majhno in pomeni, da ena od 945 nosečnic lahko nosi prizadetega otroka, veš kako malo možnosti je to.
in pa na ultrazvoku se vidi nosna kost, zaraščena hrbtenička, to so vse sami pozitivni znaki, da ni nič narobe.
če te pa tako skrbi , pa pojdi na trojni hormonski test, mislim, da ga opravijo v 15.ted., je plačljiv(mislim da stane 12.000 sit) in je odvzem krvi, ni nevarnosti splava.
samo jaz glede na tvoj izvid sploh ne bi šla!
Pobožaj trebušček in uživaj

Sem že v 23-tem tednu, tako, da bom res kar pozabila na vse te meritve in strahove in začela uživati v nosečnosti!

Moja najblojša prijateljica je pred slabim mesecem rodila punčko z Downovim sindromom. Stara je 26 let in eno zdravo 2 letnico že ima. Na morfologiji ji ginekolog ni opazil nobene napake na srčku, čeprav so se sedaj v MS in v LJ zelo čudili, da tega ni opazil že v nosečnosti.

Prvi teden je bilo najhuje. Seveda je bil velik šok. Sploh ko so ji kakšni sorodniki obrnili hrbet!:grrr: Sedaj po enem mesecu je že dobre volje, komaj čaka da bo lahko šla iz bolnice(:duda:je imela 2 operaciji na dvanajsterniku)in da končno lahko normalno zaživijo. Zaveda se, da bo življenje sedaj pač potekalo bolj v počasnem ritmu in se je čisto sprijaznila.

Hočem povedat, da tudi če boste imele otroka z Downovim sindromom, bo za vas še vedno najlepši otrok, za katerega bi dale vse na svetu.9nebesa

Lp in čimmanj skrbi vsem nosečkam! In da bi rodile zdrave otročke!:angel:

Stara sem 32 let in moj izvid je bil približno 1:130, videti je bilo vse organe, nosno kost... NS mi je delala ena **** ginekologinja in mi je žal, da nisem šla k dr. Strah v Domžale, ker jo zelo pohvalijo. Moja G je tudi rekla, da je plod videt tudi malo starejši (tako da ne vem, če ima tudi to kaj povezave da sem NS imela konec 13.tedna).

Za dr. Pušenjaka pa sem tudi slišala, da je eni znanki na NS rekel kaj sploh išče tam, saj ni noseča ?! (zdaj imajo doma že malo deklico).

Sem vesela, da se vas je več oglasilo na to temo in nisem sama v tem razmišljanju. Dajmo mislit pozitivno in uživat v nosečnosti.

Saj tudi zdravniki se motijo... in delajo samo analize, rezultat pa bomo dobile po 9 mesecih :duda:

In verjamem (kot pravi mehurcica), da tudi starši z drugačnim otrokom znajo uživati in biti lepa družinica (za to pa je seveda potreben čas); to pa je lahko tudi dobra stvar za okolico. Vsi se celo življenje učimo...

LP

:nosecka: Jožica

Se moje mnenje glede AC. S partnerjem cakava, da bova delala genetske teste za eno bolezen in v kolikor sva oba prenasalca ene mutacije, je 25% moznosti, da se bolezen prenese na otroka, posledica je, da je popvprecna starost cloveka s to boleznijo 30 let!!! Tako sem sem sla od misli na splav, teste, a sploh imet otroka, in se odlocila, da se ne bom obremenjevala z moznostjo, da bi bil otrok bolan.
AC je po moje super zadeva v dveh primerih: ce si odlocen, da bos delal splav, ce bo otrok bolan oz. ce si zelis vedeti tocen rezultat, da se ali oddahne ali pa psihicno pripravis na bolezen.
Toliko se govori o Downovem sindromu, zelo zanimivo pa je, da so ti otroci v bistvu samo manj sposobni, na trnovski soli sta dve deklici, ki normalno obiskujeta navadno solo ( seveda potrebujeta vec pozornosti), ampak vprasane je, s cim lazje zivis, splav ali bolan otrok... Vsak otrok te na poseben nacin obdari in obogati...

Moja prijateljica je imela rezulat nuhalne 1:33. Stara je bila malo manj kot 37 let. Seveda je šla na amniocintezo, ki je pokazala, da je vse v redu. Punčka je zdrava in sedaj star leto in pol.

Jaz sem prijavljena na AC naslednji četrtek v Lj. porodnišnici. Rezultat NS+DHT je bil cca. 1:4000, samo NS 1:2000. Za AC sem se odločila zaradi starosti (ob PDP 36 let), zaradi 2 SS v lanskem letu, ter tega, ker poznam 3 družine, ki imajo otroka z DS. Ena od mamic, katere mnenje zelo cenim, mi je "položila na srce" nasvet: stori vse, da se to tebi ne zgodi. Z mojo G sva se pogovarjali o tem, rekla mi je, da je načeloma ob tako dobrih rezultatih NS, če pride do Dow. sindroma, prizadetost majhna.
Kljub vsemu sva se s fantom odločila za AC. Mogoče sva egoista, vendar si želiva zdravega otroka in hočeva narediti za dosego tega vse, kar je v najini moči.
Lep dan vsem.