Prihajajo poletni meseci in z njimi (upamo) obilica sončnih dni. Ljudje smo se v preteklih letih začeli zavedati nevarnosti, ki jih prinese pretirano izpostavljanje sončnim žarkom. Bolj ali manj nam uspeva, izogniti se škodljivim učinkom, saj se primerno oblečemo, uporabimo zaščitno kremo, si nadenemo sončna očala ter navsezadnje načrtujemo dejavnosti na prostem ob primernem času. Toda redko pomislimo, da lahko tudi določena zdravila povečajo škodljivost sončnih žarkov.
Takšna zdravila so nekateri:

• antibiotiki (tetraciklini: Clinofug, Vibramycin) in kemoterapevtiki (kinoloni: Abaktal, Ciprinol, Ciprobay; Ciprum, Bactiflox, Nolicin in sulfonamidi: Primotren),
  
• antidiabetiki: Daonil, Euglucon, Glibenklamid, Diaprel, Glurenorm, Amaryl, Antidiab, Glucotrol Xl, Novonorm, Diabenase,
  
• antiaritmiki: Cordarone, Amiokordin,
  
• diuretiki: Moduretic, Tertensif, Rawel SR
  
• zdravila za sistemsko zdravljenje aken: Roaccutane,
  
• protivnetna zdravila: Naklofen, Olfen, Voltaren, Movalis, Meloxan, Nalgesin, Naprosyn, Erazon,
  
• antiepileptiki: Phenobarbiton, Phemiton,
  
• psihofarmaki: Amyzol, Sinequan, Anafranil, Ladiomil, Lyogen, Moditen, Haldol, Nozinan, Prazine,
  
• citostatiki: Flucinom, Methotrexat, Myleran ter
  
• različni dermatiki: Fenistil, Synopen, Rozamet, Dermazin .

Če je bolnik obenem izpostavljen sončnim žarkom, povzročijo fotosenzibilizacijo oziroma preobčutljivost kože. To pomeni povečano dovzetnost kože za škodljivost sončnih žarkov. Le-ta se kaže kot pojavi blagih do hudih srbečih izpuščajev, ki so v različnem obsegu razširjeni po določenem delu ali kar po celem telesu. Pretvorijo se lahko v mehurje in/ali zadebeljene lehe, ki se začnejo luščiti.
V primeru, da jemljete katero od teh zdravil, vam odsvetujemo paniko. Preobčutljivost za zdravilo se ne pojavi vedno. Incidenca fotosenzitivnostnih reakcij je lahko tako nizka, da je v kliničnih raziskavah zdravila ne zaznajo in se pokaže šele v marketinški fazi razvoja. V bistvu gre torej za enega od več možnih neželenih učinkov zdravila. V nasprotju z večino drugih neželenih učinkov pa imamo tukaj res možnost vplivati na verjetnost pojava.
Če torej jemljete katero od omenjenih zdravil, vam svetujemo, da:

• nosite svetlo obleko z dolgimi rokavi, pokrivala in sončna očala,
  
• zaščitno kremo nanesite pol ure prej, preden greste na sonce,
  
• izogibajte se sončenju med 10. in 16. uro, ko so sončni žarki najmočnejši.

Fotodermatoze se lahko pojavijo tudi ob sončenju in uživanju večjih količin zeliščnih pripravkov, ki vsebujejo šentjanževko (Deprim), peteršilj, zeleno, koromač. Navsezadnje jih lahko povzročijo tudi nekateri kozmetični pripravki. Pri ženskah, ki imajo izrazito občutljivo kožo, lahko dolgotrajno jemanje peroralnih kontraceptivov oz. zdravil za hormonsko nadomestno terapijo povzroči pigmentacijo obraza; prav tako se lahko pojavi pigmentacija med nosečnostjo (kloazmo). Izpostavljenost močni sončni svetlobi pospeši nastanek pigmentnih formacij, zato tudi v tem primeru svetujemo previdnost.
Še posebno ob jemanju novega zdravila se seznanite tudi s tem, ali se je treba izogibati soncu. V lekarni smo vam vedno pripravljeni priskočiti na pomoč s strokovnimi informacijami o pravilni in varni uporabi vašega zdravila.