Včeraj sem po 10 letih srečala bivšega.
Šla sva narazen - na mojo pobudo. Pa me je vseeno malo stisnilo.
On je bil s svojo, jaz pa z možem (ki ve, da je to bivši) in s tamalima.

Včeraj je bilo "živjo, živjo" in vsak svojo pot.

Pa vseeno so čudni občutki, taki malo mešani - fajn, da spet nekoga takšnjega vidiš, pa mal neprijetno - sploh k moj ve.

Kakšni so vaši občutki, k vidite bivše kako so si "postlali"?



_____________________________

Življenje je lepo ...

Enkrat je ena napisala - bivši so bivši z razlogom. Pa še res je. Se ne zanimam zanje in mi dol maha, kako so si postlali.
lp

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

Ivi, ti občutki niso slabi. Dejstvo je, da ga boš imela vedno rada (tam nekje), kljub temu, da imaš sedaj svojo družino.

To je normalen pojav in nesmiselno se je spraševati zakaj so in zakaj niso. Vzemi jih za nekaj lepega

In, ni potrebno, da mož vse izve. To, kar si čutila, ohrani zase  

Načeloma pa naj bi tovrstne občutke sprožil naš nezavedni spomin oz. podzavest, ki povezuje to osebo z določenimi emocijami in se nam (kot takrat) poveča sproščanje adrenalina.

Jaz vem, da me vedno stisne v trebuhu, ko vidim bivšega na tv. Pač je bilo lepo takrat, kaj naj

Isto kot če srečam katerega koli prjatla, ki ga že dolgo nisem videla.

Nimam nekih čudnih občutkov ali karkoli....

anjaph se strinjam z teboj!

Bivši so bivši in naj to ostanejo ...ne res. ma ne vem nisem še srečala katerega na svoji poti. Pozdravim ga kaj drugega pa zame ne vžge več.

moji bivši so tam, kamor spadajo. V preteklosti. Nobenih čustev več ne gojim do njih, ker sem to že pred leti razpucala. Če ga kje srečam, bi ga sicer pozdravila, to je pa tudi vse. 

Mi ni nikoli neprijetno,ravno obratno me veseli da se recimo po dolgem času speti vidimo in kakšno rečemo

Jaz ko srečam "določenega" bivšega...ojoj..

Moji občutki?

Ponos. Ker mam zdaj to, kar nisem imela takrat. Ampak to vem zdaj, ker sem imela prej to, kar nimam zdaj. HB.

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

A anonimnost na RR-u več ne obstaja?

No, pa vseeno...

Jaz bi bila vesela, če bi srečala kakega bivšega. Zanimalo bi me, kako živi. Malo nostalgije je zihr zmeraj vmes. V končni fazi si ga imel rad, a ne. Saj ni treba, da koga sovražiš, če nisi več skupaj. Lahko se imaš še naprej rad, vendar na drug način, pač ne na partnerski. Včasih ostane tudi kemija. ostalega ni več, je pa kemija. Niti to ne štejem pod kaj groznega. Tukaj nimaš vpliva na kemijo, ne moreš pomagat, če je.
Hodila sem nekaj let z enim zelo zelo fejst fantom, ki je imel eno samo napako. Preveč je spil. Seveda je bil to razlog, da sva šla narazen.  Ne glede na to....pred par tedni sem slučajno izvedela...da je umrl. imel je nesrečo. Bilo mi je hudo. Precej zelo hudo.

Kaj pa vem... eden od mojih bivših je dons tkorekoč moj najnajnaj frend, tko, da ga zmeri rada vidm... dostikrat se slišva, mejčkn manjkrat vidva (obveznosti, pa to), pa mava zdej oba familije in otroke... na srečo mava take partnerje (jst dedca, on pa ženo), k zastopjo, da smo mel lajf še pred njimi... in zakva se kregat tm, kjer ni treba?... no, pa še ene par bivših je, s katerimi mam sicer full mal kontaktov (so bl naključni, če so že), ampak ko so, pa ni nobene panike kkšno rečt, it na en drink, se povabt na obisk al pa kej tacga... Bivši MOŽ je pa čist druga štorija... ta je pa bivši z razlogom, ja... me nč ne briga, če nimam vozniške - k ga vidm, se usedem u auto in ga povozm... pa še na rikverc pol, da bo ja zihr.

Jaz sem čisto vesela, če kakšnega bivšega srečam- nisem bila nikoli z nobenim v konfliktu, tako da..
Me veseli, če so ok, izmenjamo par prijaznih besed..to je to..me pa nič 'ne stiska' ali kaj podobnega, to je že mimo

zakaj pa ga jaz še vedno po tolikih letih (6 let) sanjam in v sanjah podoživljam občutke iz tistih časov.....da sva skupaj...... včasih sanjam tudi mojega sedanjega češ da ga varam z mojim bivšim. ko se zbudim sem celi dan čist zmešana in bi ga najrajš poklicala a ko pomislim kako bi bilo v resnici, me mine.
drugače mam jaz svojega sedanjega zelo rada in ga nebi zamenjala sam bivšega pa res ne morem pozabit. saj jih je bilo še več a na druge sploh ne pomislim....samo nanj.kljub temu da me je neštetokrat užalil in razžalostil......
zanima me kakšno je njegovoživljenje, si je našel punco ipd....

ali to kaj pomeni? upam, da nič!!!!!!!!!!!!1

Še vedno rečeva kako preko neta včasih.Občutki?Nevem niso ne slabi ne dobri.Kot prijatelja včasih obujava spomine in se temu smejiva.

Hmm, ne vem, zakaj bi se z bivšim obremenjevala.
Ne, me ne stisne, če ga srečam. Če bi še karkoli čutila do njega, pol ne bi šla narazen. Oziroma ga ne bi pustila.
Mi je pa čist normalno, ko ga srečam, da z njim spregovorim par besed, kako je, kaj počne in tako. Zakaj pa ne, saj sem z njim konec koncev preživela 5 let svojega življenja.

ravn včer je pršu k men v službo ,zej sem vsaj zihr,da sem ga pozabila.pred 4leti,pa sem misla,da me bo pobral,ko sem ga vidla.Sedaj se pa lahk zgovarjam vse z njim,razn problem je,k je imel pred leti nesrečo in je bil v komi,sedaj pa spomin pa to-je pa mejčkn zoprno.