Prosim za vaša mnenja in sicer:
med bratom in sestro je precejšnja razlika v letih. Ker je fant rasel gor samo z mamo je bil za marsikaj v življenju prikrajšan. Ni mu kupila, kar si je zaželel. Pač z eno plačo je bilo težko. Vedno so imeli drugi več ko pa on. Ko pa se je mami poročila in ustvarila novo družino in je dobil sestrico. In nekako ni bil del te družine. Ni čutil, da je sprejet v družino. Ni bil posvojen in tudi tako ni imel nikoli pravega občutka pripadnosti. Vedno je bila samo sestrica. In sestrica gor in dol in kar si je zaželela je dobila in tako je tudi danes. Vedno so bile ogromne razlike pri obdarovanjih. Vidim da fant zelo trpi. Jaz mu pa govorim, da materialne dobrine niso vse. Samo vseeno je pa kdaj zaradi tega hudo.
Kaj mislite kako naj se fant obnaša do sestrice in ostalih. Kaj mislite, da bi bilo najbolj prav? Zanima me vaše mnenje pri takih stvareh oziroma kako bi vi ravnali?

Kako naj bi ravnal? Pojma nimam. Verjetno ravna v skladu s svojimi občutji, ki so posledica tako izkušenj iz otroštva kot karakterja. Dva človeka se ne odzoveta na iste dražljaje enako, zato tukaj ni nobenega recepta. Če je po karakterju izredno občutljiv, materialistično usmerjen, zamerljiv, potem svoje sestrice ne bo nikoli preveč maral, ker ji bo v bistvu vedno zameril vse tisto, kar je ona imela, sam pa ne.
Če pa je po naravi bolj idealist, optimist, nezamerljiv, potem bo imel svojo družino rad ne glede na vse, kar je bilo. Moč za svoje življenje bo poiskal v samem sebi - življenjske izkušnje pa so ga prav tako naučile, da se je najbolje zanesti samo nase. To pa je v bistvu zelo dobra popotnica za življenje, čeprav je imel težko otroštvo.

In nasvet: če želi kolikor toliko mirno živeti, naj se nauči odpuščati. Odpusti naj najprej mami, očimu in sestrici, ki pa res ni nič kriva. Z zamero in sovraštvom v srcu je namreč zelo težko živeti.

Jaz mislim, da bi se bilo potrebno najprej z mamo pogovorit.

Drugače pa se spomnim, da je bilo pri naši hiši tudi podobno kaj se tiče obdarovanja , le v tej smeri, da je npr. moja sestra skoz nekaj gnjavila in nekaj hotela in vse dobila, jaz pa sem bila tiho, si nekaj na tiho želela, zinila bolj malo kdaj in posledično tudi manj dobila.  Mogoče je pri njemu tudi tako.

Saj mami ni nikoli delala razlik med njima. Samo da fant nima več dedkov in babic in tudi ko jih je imel ni skoraj nikoli nič dobil, morda kaj malega, sestrica pa ima stare starše še žive in ne vejo kako bi jo kupili in vse dobi. Njen očka in mamica pa tudi nič ne rečeta. Fant pa je vedno bolj ob strani - nekako nepomemben.

Saj pravim, glede na to da jih poznaš, se malo pogovori z mamo in jo opozori na to. Mogoče sama tega niti ne opazi toliko.

Koliko pa je sploh star ta fant?

Če je situacija taka, potem bi mogoče kakšna tretja oseba lahko mami namignila, kako in kaj.

Glede dedkov in babic - to se pa pogosto dogaja in tukaj v bistvu nimaš kaj oz. edino mama tega fantka bi jim lahko nekako namignila, da njihovo ravnanje ni v redu ali pa sama fantu kaj kupila, če že od starih staršev ne dobi.


< Sporočilo je popravil nejcko -- 9.2.2007 15:02:29 >

Ne saj ni problem v tem da ne bi nič dobil, samo te razlike. To edino. Mama to dobro ve, samo storiti pa ne more nič. Zakaj bi hčero prikrajšala. Pa jo naj kupujejo. Samo razlike bolijo.

Zdaj pa res ne vem, v čem je sploh problem. Praviš, da mu mami kupuje stvari, da tudi od "dedkov in babic" nekaj dobi, torej kje je zdaj problem, v velikosti daril oz. njihovi vrednosti ali kaj?
Glej, logično je, da če to niso njegovi biološki stari starši (vsaj tako sem jaz razumela), da imajo pač raje svojo biološko vnukinjo in jo sorazmerno temu tudi obdarujejo. Ne vem, kolik je ta fant star (praviš, da je med njim in sestro precejšnja razlika), ampak mislim, da bi zdaj to lahko razumel. Seveda to od starih staršev ni lepo, ampak vsak pač dela po svoje in nikogar ne moreš v nič prisiliti, sploh kar se čustev tiče.
Kako pa očim gleda na tega fanta?

Ma, ne vem, no - meni se problem ne zdi grozen. Fant je očitno zelo občutljiv, potem pa še malo štorasti starši in pristranski stari starši ... ja, no, potem pa res je problem. Žal ne vem, kaj naj rečem - najbolje fantu razložiti, kako in kaj.

Ja sajj to je problem, ker so pristranski in ker delajo razliko. Ali se vam zdi to prav? Ali bi bili vi isti?

Mislim da nam še vedno nisi zadosti povedala. Verjetno se ne gre toliko samo za materialno, in tudi ne za dejanja babice in dedka, kaj ne?

Tako ti povem, da najhuje boli, da kdo dela razlike.
Kaj in kako se obnašat ne vem. sama namreč nikoli nisem bila deležna razlik, pa ne ker sem edinka, pač pa ker babice in dedki niso delali razlike med bratranci in sestričnami.
Ko pa gledam kadar se delajo razlike, me pa ma...uf bi kr ponorela....
Sam brez veze, tisti ki dela razlike je ne vidi, in bi se bil pripravljen na smrt skregat za to.
Tako da distanca.To je najbolje.Za osebo ki je prikrajašana mislim.
tista ki dela razlike se že ne bo žrla.Ta "brat"se bo pa ful, če se bo vsakodnevno spominjal te nočne more z delanje razlik.

Darja, ali misliš ali bi bili isti kot stari starši?
Ne vem. Meni situacija še vedno ni čisto jasna. Odvisno.
Od tega kako stari so otroci in ali se sploh gre za otroke ali mladostnike; koliko je star bil fant ko so se spoznali in kako pogosto so v kontaktu.
Ampak še vedno mislim da če se fant počuti da ne spada v družino to ne more biti krivica starih staršev.
Razen če ne živijo skupaj.
Če pa je tako potem je delanje razlik od strani starih staršev nedopustno.