Stari smo 10 mesecev. Pred nekaj meseci smo se naucili zaspati v posteljici, vendar tako, da je sla mami cca 50x v sobo k , dala malo caja, poturila dudo, da je koncno zaspal. Pa sem ga pustila malo pojokati, in smo se naucili.  Potem si je zacel drazati sam flasko in je tako zaspal, brez moje pomoci. Vendar se je dogajalo to, da se je preden je sla mami spat zbudil tudi po cca 20x, da sem mu flasko dala nazaj. Zdaj se je tudi to, hvalabogu spremenilo. Problem nastane, ko gre mami spat.... Ni vazno, ali grem spat ob 21h ali ob 00h, dokler se sama ne ulezem, mali spi. Cim grem spat jaz, se zacne bujenje. Vsakih 15-30 minut. Vsakic mu moram dat caj, da zaspi nazaj. Dude ne zeli. Zdaj sem v dilemi. Naj se vztrajam s flasko, ali ga naj pustim, da se malo zjoka? Mislim, da niti ni zejen, ampak mu je to pitje caja le v navadi. Sem tudi nekajkrat ponudila mleko namesto caja, saj sem mislila da je dete mogoce lacno, vendar ni zelel mleka.
Prosim, svetujte mi, kako naj ga naucim spati, brez, da bi se zbujal tako pogosto. Mi se zvecer, kar ne da it v posteljo, saj vem kaj sledi.

Dajte njegovo posteljo v drugo sobo.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

To z čajem ti močno odsvetujem, saj boš imela nekaj kasneje resne težave z njegovimi zobmi. Pusti da malo pojoka in mogoče bo potem hotel dudico. Vsak začetek je težek. Mi smo jo dali spat v svojo sobico pri 15 mesecih in ni bilo nikoli težav. Smo verjetno res imeli srečo.

Naši včasih pomaga, da ji bolj s strogim glasom rečem, da sedaj pa vsi spimo. 

Pri nas je bila popolnoma ista zgodba. Mi spimo skupaj v eni sobi, tamala v svoji posteljici. Ni bilo dobro niti pri nama niti v svoji posteljici. Sprobala sem vse, od tega, da sem postavila posteljico ob svojo posteljo, ji rinila roko, da me je čutila, ji dala del svoje pizame v posteljo, vse, vse.... pa ni bilo nic boljse. Tudi moja je navajena na čaj ponoci, zal razvada . 
V svojo sobo tudi zaenkrat se nimamo možnosti jo dati tako da.......sej je to kar dober mesec ponavljalo.

Potem pa je začuda začela spati, sicer ne po celo noč, samo za nas je bil že uspeh, če se je samo 2x do 3x zbudla . MOram ti pa reči, da je začela bolj spati, ko je tudi bolj migala in je bila bolj utrujena. Namreč moj otrok ima ogromno energije. Z enim letom pa šla v vrtec in tako sedaj komaj zdrži do osmo ure zvečer, ko kar pade v posteljico. In tako jo vse skupaj utrudi, da se sedaj zbudi po 1x na noč, ko pride k nama spat, zgodil se pa tudi da spi celo noč . tudi čaja več ne pogreša, samo spat gre z njim, pa ga še pol flaške ne spije.....takoj zaspi.

Ne vem kaj bi ti lahko svetovala kot samo potrpljenje.

Kaj pa če bi čaj zamenjala z vodo??
Pa poskusi jo popoldne in zvečer fejst zmatrat!

Poznam pa dosti mamic, ki so pri tej starosti vstrajale z jokom in je vsem ratalo. Nevem, lahko probaš če ti ni grozno.

Mi smo stari 3,5. Tud jest morm pridt čiist potiho u sobo, zato komej čakam da ga damo v svojo.

Upam, da ti uspe!




_____________________________

18.10.2006 se nam je pridružil Nejc!

Mi smo tudi imeli težave, dokler smo vsi spali v eni sobi. Obvezno se je zbudil, ko sva šla tudi midva spat. Spal pa ni nikoli dlje kot do 5-ih zjutraj. Potem mi je blo pa enkrat zadost in sem zgruntala, da se bo treba preselit iz sobice in reorganizirati stanovanje (živimo v 1,5 sobnem stanovanju). Pri kolegih so garsonjero pregradili z visoko omaro, da so prišli do sobice za hčerko. Z možem zdaj spiva na kavču v dnevni sobi, sinček pa spi celo noč brez zbujanja do 7-ih. In približno en teden zaspi sam, ga samo položim, pobožam in grem. Prva dva dni je bilo malo joka (cca 10 minut), sedaj pa zajoka, ko ga položim, po 10-15 sekundah neha in SPI!  Res pa je, da čakam na znake, da je zaspan (ko mi začne v naročju jokcat ali ko si mane oči) in ga šele potem nesem spat.

Mi smo imeli grozne noči tri mesece. Po čaju, dudi, kapljicah, obračanju postelje ... smo obupali. Zaprla sem vrata (res pa je, da skoz že spi v svoji sobi) in ga pustila jokati. Trajalo je dve noči, od takrat spimo vso noč, brez prebujanja. Vsi smo spočiti in zadovoljni. Potrebuješ pa trdno voljo in prepričanje, da to delaš v njegovo dobro.