Pozdravljeni! Tokrat pišem kot anonimna, ker tudi moj mož včasih prebira forum in nočem, da ravno vse zvoha...
Moja težava na prvi pogled ni ne vem kako grozna, ampak jaz se vseeno bedno počutim, zato bi rada tole delila z vami in upam, da mi bo pomagal z nasvetom tudi kdo, ki ima podobne težave.
Z možem sva skupaj dobrih 5 let, letos bo 2 leti odkar sva poročena, zdaj pričakujeva 1. otroka. Na splošno se kar dobro razumeva, seveda je kdaj prišlo tudi do kakšnega prepira. Mož mi več ali manj finančno nudi vse, ne morem pa reči da sem odvisna od njega, tudi sama sem finančno preskrbljena.
Problem pa je v tem, da zadnje čase opažam, da je to tudi vse kar mi nudi! Ne morem reči, da se je to moje opažanje pojavilo sedaj na novo, verjetno je trenutno le še malo slabše, jaz pa sem toliko bolj občutljiva, ker bom kmalu rodila in vidim kako bom sama za vse. Res mi manjka, da bi se mi mož kdaj pa kdaj posvetil, da bi me postavil na prvo mesto in mi pokazal da me ima rad še kako drugače, kot z denarjem. Tako pa je cele dneve v službi (ima svojo firmo), zvečer pa pride ves utrujen domov, nekaj pojeva, potem pa že zaspi. Res je, da sva čez vikende skupaj, ampak tudi takrat ni časa za kakovostno preživljanje skupnega časa, saj je vedno kaj za postoriti, saj veste hišna opravila, nakupovanje itd. in vikend mine kot bi mignil!
Naj povem na hitro še kaj o nama: mož ima dobro stoječo firmo, izobrazbo imam jaz višjo kot on in osebnostno lahko rečem, da sem jaz bolj močna kot on. Včasih imam občutek, da v firmi uživa zato, ker tam lahko nosi hlače, pri meni pa ima občutek, da jih jaz. Zelo se trudim, da ne bi imel takega občutka, ampak mi on ves čas dodeljuje to vlogo, v vsem se moram odločiti jaz.
Prepričana sem da mi je zvest, firmo ima v isti stavbi kot sva doma, zato vem, da ves čas dela. tudi jaz sem po naravi zvesta, ne vem pa kaj me lahko piči, če me bo še dolgo čustveno zapostavljal.
Zdaj sem vam full naložila, upam da ste dobili vsaj približno sliko o moji situaciji. Kaj naj naredim, da se mi bo mož bolj posvečal? Da mu bo postalo jasno, da uničuje najin zakon s svojim obnašanjem? Večkrat sem mu že kaj omenila, pa je mogoče kakšen dan malo boljše, potem pa je spet po starem...Počasi se moja čustva ohlajajo in gradim zid okoli sebe. Ko ga pogledam, ne vidim več tistega človega za katerega bi lahko rekla, da ga občudujem in spoštujem.

Anonimna.
Malo ti hormoni nagajajo, kajne poglej zadnja dva meseca moje sem bila NEZNOSNA, razmišljala sem samo kako me zapostavlja (enako cele dneve v službi, pa še šport in druge zadeve) in kako hudo mi bo, ko bom revica za vse sama
No, da ti povem, po porodu se je vse spremenilo -> imela sva nekaj začetniških težav, ki sva jih uspešno prebrodila, pomagalo je tudi enih par pogovorov, verjetno tudi nekaj grdih nenamernih besed, vendar so se stvari ful poštimale.
Ko je moj doma, naju popoka v avto in že gremo -> na kakšno jezerce, na sprehod s psom, kopat, v šoping, mogoče samo v Mc Donalds. Ampak sem mu mogla povedat, koliko mi pomeni to, da bi se vsaj malo uvarjal z menoj in . Sedaj so stvari boljše, iz dneva v dan se izboljšujejo. Tudi zvečer moj kar pade v posteljo, pa mu včasih rečem, da bi rada, da malo bedi, da se malo stiskava, ko mali spi - SAMO REČTI JE POTREBNO IN potem se stvari nekako poštimajo.
Enako je pri nama glede izobrazbe - imam kar dve stopnji višjo izobrazbo kot on, vendar jaz prinesem domov pol manj denarja. Zato nima nekega občutka, da bi bil doma manj vreden. Sicer pa jaz pameti ne inačim z izobrazbo, jaz imam osebno mojega za zelo inteligentnega človeka, je pa res, da njemu sama izobrazba ne pomeni nič in zato je ostal pri 5stopnji. Se pa znajde, in ga s tem ne obremenjujem.

verjetno moraš tudi ti malo 'pošlihtati pri sebi' - saj vsi počnemo čez vikend to - hišna opravila, pospravljanje, nakupovanje hrane, kakšna kavica in to je to. Sicer pa je to zame kvalitetno preživljanje skupnega časa, prav toliko kot izlet v hribe.
Sicer ne vem, kaj se ti mota po glavi, in kaj je zate življenje nasploh, ampak ne more te skoz po rokah nositi, sploh če ima svojo lastno firmo in posledično veliko dela.

Jaz v tvojem življenju dejansko ne vidim nekega problema, razen, da ti malo nagajajo nosečniški hormoni.
Čez par mesecev bo vse mimo.

Lp

< Sporočilo je popravil london_paris -- 14.4.2007 13:26:24 >

Ja, london_paris, saj imaš prav...ampak vseeno nočem, da ima občutek, da sem samoumevna in da se ni nič treba potrudit za najino vezo. Mogoče sem malo razvajena, ker so vedno vsi skakali okoli mene, vendar si želim vsaj en minimum izkazovanja pozornosti od njega. Da je dovolj, da mu kej rečem, pa pri nama žal ne velja...sem mu povedala že 100x na lep način pa tudi kdaj na grd in ni nič pomagalo...  Čeprav vem, da me ima rad, tega v resnici ne čutim, mi ne zna pokazat na pravi način.

Nekateri moški pač ne znajo rečt - RAD TE IMAM z besedami, ampak,kaj ni lepo to, da veš, da te ima rad, kljub temu, da ti ne govori tega 100x na dan - jaz mislim, da je potem res vajina veza zelo dobra, če ti tega ne ponavja kar naprej, ti pa vseeno veš, da te ljubi?
Moraš se pa zavedati, da to, da je vsaj med vikendom s teboj in opravlja takšne malenkosti skupaj s teboj, ogromno pomeni. Moj gre na šport , pa se vseeno ljubiva.

Raje uživaj v nosečnosti, pa idi malo na sonček. Boš videla, boš hitro pozabila. Poleg tega pa moraš vedet, da ti doživljaš z velike spremembe, prav tako tudi tvoj mož. Njega je še bolj strah in mogoče se distancira zato, ker se počuti ogroženega, saj prihaja na svet še en član vajine družine.
Pa ti poljubi kdaj pa kdaj njega, saj ne rabi tega vedno počet moški

Nekateri moški pred rojstvom otroka samo še toliko več delajo, ker imajo občutek, da je to edino kar lahko prispevajo k pričakovanju novega člana. Namesto nas ga ne morejo nosit in nam odvzeti bolečine v križu, nespanec...pa se pač na tak način pripravljajo na novega prišleka. Pa še ves čas jim trobimo koliko vse stane, pa kaj vse je treba kupit, pa da bo pol manj denarja.....potem pa posledično delajo še več kot je bilo v navadi prej, da vsaj denar nebi bil problem in da lahko kupimo kar si želimo, če ne smo še bolj tečne .
Ampak se to ponavadi po rojstvu  spremeni, saj tudi on želi preživeti čas s svojim otrokom in si vzamejo posledično tudi več časa.

dobro mi je znana tvoja situacija. tudi midva imava nekajmesečnega dojenčka in moj dela non stop.
dostikrat mi je ful dolgčas, ampak to sploh ni tak problem, se že zaposlim. problem je v tem, da ko pride domov, se zelo hitro skregava za malenkosti, saj vsak od naju živi v svojem svetu. včasih se mi zdi, da sva se že res ful ful odtujila.
potem pa probamo vsaj kaj nadoknaditi čez vikend- seveda moram ZELO težiti, da si vzamemo cel dan časa samo za nas tri. ampak kadar si, se mi zdi, da vse skupaj spet najde smisel....
tako da poskusi, spravi ga ven, stran od doma (firme), stran od vseh, tako da bosta sama in se bosta lahko pogovarjala....
ne smeš pa dovoliti, da se čustva ohladijo, ker potem bo lahko res hudo..... tudi sama se včasih vprašam, za koga se sploh trudim....., ko je pa kmalu spet isto. ampak najbrž bi do take situacije prišlo slej ko prej, tudi če bi bila s kom drugim.... pač, vsak ima svoje življenje. tako da prvo, kar moraš narediti, imej rada sebe, svoje življenje, in mu povej kako zelo si želiš......da bi ga imela rada tako kot prvi dan, ko sta se spoznala, da bi ga rada zopet tako občudovala in spoštovala kot nekoč... DA SI ENAKE POZORNOSTI ŽELIŠ TUDI TI OD NJEGA!
pa še to: šoping, pospravljanje in vsa ostala opravila, ki jih ljudje opravljajo v soboto (kako so čez vikend polni nakupovalni centri, ane?), vse opravi med tednom, tako da bosta imela vikend res samo zase!!
SREČNO!!

Tole kar si napisala je zelo podobno mojemu življenju,mož ima firmo cel dan dela,ker biti privat v teh časih ni dovolj samo 8 ur,pa še kup zaposlenih imamo!jaz mu tudi pomagam pri firmi kar se tiče papirjev in nama stvar zelo laufa!
Na začetku sem tudi jaz mislila da bom znorela ker nonstop dela,ne vprašaj me kako je bilo med nosečnostjo,sem mislila že pobrat kufre in it stran...
Samo kaj bi s tem naredila,je pač nosečnost zelo občutljiv čas našega življenja in boš videla,da bo boljše po porodu!
Jaz sem mojemu tudi stalno nekaj govorila,da sem skozi sama,a na koncu ugotovila,da se moram s tem sprijaznit in če mi manjka njegova bližina grem lepo v delavnico k njemu in sva nekaj časa skupaj,poklepetava,spijeva kavico in je vse lepo in prav!
Z malo volje in potrpljenja se da vse preživet in midva sva nekako uskladila delo in družino in nimava problemov!
Strinjam se z london-paris,da niso vsi moški taki ki bi 100x na dan rekli da te ljubijo,kje pa piše,da mora vedno moški dat povod za vse...
Če vidiš da je tak,da ti premalo izkazuje ljubezen,mu to lepo povej,ali pa ti njemu reci,da ga imaš rada !Od mojega tudi ne pričakujem da mi bo to govoril,si pač čustva drugače izkazujeva.Dam jaz povod za cartanje in je!
v Glavnem počasi se boš morala navadit takega življenja!Jaz si ne predstavljam da bi imela moža,ki bi lepo delal nekje 8 ur in pol bi bila cele dneve skupaj,v trgovini pa bi zbirala cekine za osnovne stvari!
Jaz tega ne rabim gledat,s to razliko,da mož veliko dela oz nadzira zaposlene in meni je prav tako!
Želim ti vso srečo in da bi tudi vidva uskladila delo in družino!

Sori, ker se bom obesila na te besede, ampak....ZELO MALO stvari je bolj nujnih kot je negovanje medsebojnih odnosov. Nakupovanje? A niso trgovine odprte čez teden? Hišna opravila? Nujna je samo streha nad glavo, kurjava. Še kaj? Jaz se ne spomnim. Vse počaka, samo življenje ne.

Po napisanem sem dobila občutek, da prej ti "uničuješ" vajino življenje s svojo perfekcionizmom, kot mož. Zdi se mi, da se pred tabo raje umakne v mir podjetja.

Tudi če se motim, bi na tvojem mestu, praviš, da si bolje izobražena in močnejša osebnost, vsaj razmislila o tem. Kakšna si ti v odnosu in ne mož; vsaj za nekaj časa bi se osredotočila nase in rešitve začela iskati pri sebi.

kot da bi sebe brala, pri nekaterih stavkih....če se ti da mi pošlji ZS...

_____________________________

Kadar človek stori dobro delo, ne da bi mu bilo treba, se Bog ozre navzdol in pravi: ŽE SAMO ZA TA TRENUTEK JE BILO VREDNO USTVARITI SVET.

Joj, hvala za vse lepe besede! Mi je kar malo lažje, še posebej danes, ko je tak lep dan
Mič, res so trgovine odprte tudi čez teden, ampak ponavadi med tednom nimava časa - vsaj za večji šoping ne. Če pa bi bilo res, da je pomembna le streha nad glavo in kurjava, potem verjetno ne bi imela problemov, ki sem jih opisala tukaj...mož bi delal par ur na dan in to bi bilo to. Vse počaka? Hmmm, raje si ne predstavljam kako bi zgledalo, če bi umazana posoda čakala, da midva negujeva odnose  V podjetju pa verjemi, da ima mož vse prej kot mir. No, pa brez zamere, vsak živi po svoje, če tebi tako znese je to super in sem vesela zate! Samo zame je to kar si napisala malo preveč nerealno in mogoče celo ideološko.
Kakor koli, so dnevi, ko se mi zdi vse super in sem zadovoljna z najinim odnosom, potem pa pride dan, ko bi najraje vse nekam poslala! In sem vam hvaležna, da mi pri teh negativnih občutkih pomagate!
Andreja, ti pošljem ZS takoj ko utegnem!

Ko boš imela bo nepomita posoda počakala tudi 2dni! Potem boš dala otroka nujno v varstvo za pol ure, da boš lahko posodo pomila, in boš ugotovila, da ni tako nujno potrebno imeti vse GLANZ čisto

Komot. Naša (posoda) nima nog in nas kar počaka.

Ampak....vsak ima svoje prioritete. Tebi je to pomita posoda, meni kaj drugega. Ok. Vsak izbira sam.

jaz imam 11 mesecev starega sina, pa me posoda nikoli ne čaka 2 dni.
Tudi jaz imam doma rada red in čistočo - pa ne pospravljam cel dan. Koliko časa pa na dan porabite da umazano posodo daste v pomivalni stroj. Meni po kosilu to ne vzame nikoli več kot 10 minut.
Ker pa vedno posodo sproti pospravljam nimam težav z velikimi kupi.

Ja tudi moj mož zelo veliko dela, med tednom hodi domov zvečer po 6 ali celo 7 uri. Vikende si utrgamo zase, gremo kam na izlet, kosilo, ... pa imam tudi trenutke ko mislim, da sem edina, ki je med tednom cele dneve sama itn..
Sreča ta, da sem si našla prijateljice (čeprav smo se v ta kraj preselili lani septembra), ki imajo prav tako majhne otročke, da se skupaj vsak dan dobivamo na kavici in seveda hodimo na dolge sprehode.
Pa je lažje ker dan hitro mine.

Če si med tednom vseskozi sama, lahko takrat najdeš čas, da počistiš in nakupiš stvari (še manj ti bo dolgčas), pa hrano za čez vikend lahko tudi pripraviš že v petek - ali še boljše - gresta jest kam ven. Tisto posodo pa naj na hitro pomije ali zloži v pomivalec kar on, da ne boš imela občutka, da ti nič ne pomaga. Če pa se ti zdi, da vsemu temu v nosečnosti nisi kos, si pa omislita hišno pomočnico. Vse se da - če sta le za to. In če vsaj vikendov ne dela, je tudi nekaj.

 zdaj je izpadlo kot da mi je najbolj na svetu pomembna posoda  to je bila samo prispodoba, ker je pač Mič napisala, da vse stvari počakajo in sem hotela povedat, da se s tem ne strinjam, ampak da je tudi treba kaj postoriti, drugače pa živiš v svinjaku. In seveda, da ti ne vzame zlaganje v pomivalca veliko časa, pa tudi teto, ki mi bo pospravljala bom imela, ja.
Bistvo je bilo, da ker mož cel teden dela do večera, se čez vikend vedno spomni, da je treba še kaj postoriti in zato ravno nimeva časa cele dneve, da bi se posvečala drug drugemu. Ali pa tudi jaz ugotovim, da je treba kaj naresti za kar on mora biti zraven iz takega ali drugačnega razloga. Se razumemo? so pa seveda tudi vikendi, ko ne počneva nič ampak uživava na morju in soncu  
Zdaj trenutno, ko ima veliko dela, pa dela tudi ob sobotah, tako da ostane le še nedelja in ker se to vleče več tednov, jaz začnem obupavat in mi rata vsega dovolj.
Aja, pa dolgčas mi tudi ravno ni, imam prijateljice, ki imajo tudi cel dan čas, tako kot jaz in če hočem imam tudi obveznosti...Med dolgčasom in osamljenostjo je razlika, vsaj za moje pojme. In jaz sem osamljena, zaradi pomanjkanja izkazovanja moževe ljubezni. in nežnosti.

pa si ti njemu vse tole kar si povedala nam, tud kdaj že povedala???
kadar moj pade v kakšno deloholično fazo, mu povem takoj ko mi poči struna - en dan se mal grdo gledava, potem pa tud on kmal pogrunta, da vse počaka, samo čas z družino je pa vseeno tisti, ki daje največ kvalitete našemu življenju - in zato mi 100% izkoristimo čist vsako urco skupej...

aja - mal zahec in mal zares - pa kaj potem, če mal živiš v svinjaku? - jest se občasno zasekiram, ker ni vse tko kot bi si želela, ampak potem ko pretehtam, vseeno zvlečem svojo in moževo rit ven iz svinjaka in potem se imamo lepo zunej v naravi - zvečer pa potem simbolično v pol urce mal poštimam zadeve  - no, zaenkrat nam nič ne fali zarad tega

_____________________________

Svet je lep!!

Nisem brala drugih odgovorov, rada bi ti povedala samo svojo izkušnjo...

Ko sem se poročila (bila sem že noseča), sem vedela, da bo moj mož bolj malo doma. Je "fizikalec" s svojim lastnim podjetjem, ker nima izobrazbe mu drugega kot "furati" lastno firmo ne preostane. Lastno podjetje pa žal pomeni veliko dela, da lahko konec meseca plačaš račune in daš delavcem plačo. Naj ti povem, da ga pred 17h nikoli ni doma, ponavadi pride šele okrog 18h ali kasneje. Pa tudi potem je doma potrebno še en kup papirologije, ki mu jo tudi sama pomagam "poštimati".

Zdaj ko imava otroka, je zadeva enaka. On je vseneo malo doma, mogoče več kot prej, ampak vidim, da se mu kr srce trga, če ne vidi sina, preden gre spat, žalosten je, če se sinko hoče stisniti k meni ponoči, ko joka, in ne k njemu. Hudo mu je, da ne more bit toliko z njim, a se takrat ko je z njim, plazi po kolenih za njim, se skrivata, oči je najboljši "konjiček",....Oče je za mojega sinka zlat in nagrada, mama pa samoumevna.

Ampak kljub prepirom, ki se zaradi "pomanjkanja" časa na račun službe razvijejo sem ter tja, lahko rečem iz dna srca, da sem srečna. Srečna ker me mož ljubi, ker obožuje najinega otroka in ker mu tisti skopo odmerjeni čas, ki ga preživi z družino pomeni vse na svetu. In nikoli, mogoče (2× na leto za kak rd) ne hodi po gostilnah, pijačah, ampak komaj čaka da odhiti domov v objem k nama. 

Rada bi ti povedala, da ni toliko važna količina časa, ki jo nameni tvoj partner tebi in kasneje tudi tvojemu otroku, pomembnejša je kvaliteta. Ali bi raje imela parterja, ki bi prišel domov ob 15h, se ulegel na kavč, ne postoril ničesar, otroka samo na daleč gledal, kako se igra in se ne vključil v igro, ali partnerja, ki bi prišel domov recimo ob 17h ali 18h, in bi se tiste dve urici pred spanjem otroka tako maxsimalno potrudil za kvalietno preživet čas z vama.

Jaz še vedno raje izberem drugo varianto.

Draga anonimna. Zelo lepo napisano in kot bi brala svojo življensko knjigo. Pri nam je popolnoma enako, le da jaz nisem znala tako napisat. Bravo zate. Lepo si napisala. ko sem to brala so mi šli kar "bravljinci" po telesu in še enkrat bravo.
Škoda ker si anonimna, rada bi te poznala.

Romy ni panike, lahko ti pišem na ZS al pa na MSN, če hočeš?!

Biny, verjemi, da mu povem vse kar mi leži na duši  ampak ima tako delo, da ko se res dela, ne more kar pustit vsega, da bi bil z mano. Malo svinjaka pa itak da ne škodi
Anonimna, seveda obstajajo še slabše situacije kot je moja in sem vesela da dec ne hodi po gostilnah, ampak vseeno ne morem biti kar z vsem zadovoljna, češ, lahko bi bilo še slabše...A če bi me pa prevaral bi pa rekla, eh, lahko bi bilo še slabš, lahko bi me z dvema  no, mal heca ne škodi.

Draga anonimna!

Seveda ne rabiš biti z vsem zadovoljna. Saj tudi sama dostikrat pojamram možu, da sem sama. Ampak mogoče pa je razlika med mano in tabo v tem, da jaz nisem osamljena, sem samo veliko sama, oz. sama z otrokom. Mož se mi kljub odsotnosti od doma, ko pride domov veliko posveča. Včasih ga moram še odganjat od sebe . Ampak konec koncev, dokler ne veš, da je lahko slabše ne moreš biti zadovljna s tistim kar imaš.  V vsakem dobrem je nekaj slabega in v vsakem slabem nekaj dobrega. Tako izguljena fraza, pa tako zelo resnična.

Tole si pa, anonimna, tako lepo napisala, da sem se tudi jaz čisto raznežila. Pa zakaj si anonimna? Meni se zdiš zelo, zelo pametna punca in zato pa res ni treba biti anonimen. Pa ne, da te obsojam, samo nekako bi rada vedela, komu so trenutno namenjena moja topla čustva. Ampak kakor želiš, nič hudega.

Daj, anonimna razkrij se. Evo, veš da sem jaz na istem, pa saj kot si rekla ni tako slabo, pač smo bolj kot ne same z otrokom in najprej je treba posle do konca spelat pol je pa morje  (ravno zdaj imamo tako situacijo, ko bomo šli na morje 2 dni kasneje zaradi tega).

Daj, no. Res me zanima. Ali pa piši na ZS.

Bravo anonimna2.

Anonimna1. Prvo kar mi je padlo na pamet je  bilo to, kar bi jaz storila na tvojem mestu. Tu in tam, ampak ne prevčkrat, bi uro ali dve prej kot sicer skuhala večerjo, šla k njemu v pisarno ali kje pač dela, se stisnila k njemu. Povedala bi mu, da si zdaj res želim njegove družbe in da sem nama pripravila dobro večerjo. Probaj.



_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________