Zanima me, kako ste razmišljaje tiste mamice, ki ste bile noseče z zadnjim otročkom in ste vedela, da je to vaša zadnja nosečnost (prevsem iz zdravstvenih razlogov)?

Verjetno veste, da mi je bilo zaradi mojih prejšnjih težav (iz tega izhaja možnost CR) že pred zanositvijo rečeno, da mi dovolijo le še 1 x roditi. Nikoli nisem imela izrazite želje po zelo veliki družini, a to, da je ta nosečnost zadnja v mojem življenju, me spravlja v slabo voljo, otožnost in mi ne da miru. Po eni strani že komaj čakam, da rodim tega sončka, po drugi strani bi pa še tako neskončno dolgo rada imela trebušček in uživala ob brcah. Božam ga in se opazujem, kot da bi delala zalogo občutkov nosečnosti za kasneje. Prvič tega nisem počela na tak način, čeprav sem bila ravno tako ponosna nosečka.

Kako ste se ve spopadle s tem? Občutek imam, da če bi bilo vse v redu in mi nihče nebi omejeval mojih nosečnosti, tega sploh nebi razmišljala in si več nosečnosti niti nebi želela. Tako pa že sedaj hrepenim po nečem, .....

LP cmokec

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

O te dobro razumem cmokec.Tudi meni je v "   " rekla gin.,da naj bi bila tudi moja zadnja nosečnost.Ne vem,imam mešane občutke in razumljivo en velik strah,kaj pa če.....
Toda raje razmišljam pozitivno,pri tebi je pa dosti težje,ker si še tako mlada.Jst se samo tolažim,da enkrat bom že babi .
en lp D.

Jaz sem ta tretjič vedela da je zadnjič Pa ne iz zdravstvenih razlogov, pač zdi se mi da nas je dovolj.
Jaz sem ravno zaradi tega to nosečnost še bolj podoživljala in vsak trenutek uživala. Tudi porod je bil najbolj krasen dogodek, čeprav je bolelo ko hudič

Tudi zame je to verjetno (prva in ) zadnja nosečnost. Midva sva zelo dolgo delala na tem otročičku in sva zaradi tega nekako prišla do zaključka, da vsega tega ne bova še enkrat dajala skozi (pa tudi leta naju že bašejo).
Prav zaradi tega se tudi jaz počutim tako kot ti Cmokec- mi je zelo hudo. Pogrešala bom bušija in to obdobje, za katerega se upravičeno govori : blaženo stanje. Meni je res lepo. Sedaj, ko se bližajo moji dnevi, že res komaj čakam, da spoznam najinega sončka, po drugi strani pa se poslavljam od tega obdoba. Očitno je vse to res nekaj posebnega, pa tudi hormončki naredijo svoje. Na srečo bodo ostali zeloooooo, zelooooo lepi spomini.

Ja, te kar razumem,kaj misliš povedati.
Tudi mi bomo verjetno zaključili pri dveh.