Pozdravljene, berem vse mogoče knjige o dojenju ipd., pa me zdaj zanima, če mi lahko poveste tiste ki ste že rodile: kaj je možno da imaš mleko že takoj po porodu, da pristaviš otroka v 20, 30 minutah, kakor se priporoča? Ali pride naval "vedno šele po 2,3 dneh? Kaj do takrat mu dajejo sestre po flaški umetno mleko? (ali še kaj drugega?)  Novorojenčka bi rada imela pri sebi v porodnišnici tudi čez noč, še posebej če bi slučajno imela mleko. Rodila bom v Postojnski porodnišnici, ker se lahko odločaš da ga imaš pri sebi ali pa je v varstvu od 23 -5 ure. (Čeprav jih veliko pravi da je fajn da ga malo odpeljejo da se spočiješ?) Kakšne izkušnje, nasveti? 
 

Očitno ne bereš pravih knjig. Beri raje forum o dojenju!
Seveda takoj po porodu ne boš imela mleka da bi kar curljajo s tebe, ampak samo nekaj kapljic gostega rumenkastega mlekca, ki pa je za dojenčka zeloooo hranljiv, deluje kot cepivo ker vsebuje tvoja protitelesa. Več kot toliko novorojenček itak ne bo potreboval. Ne, ne bodo ga hranili s flaško razen če še več dni ne boš mogla dojiti in bo njegova teža morda preveč padla, ampak pri donošenem otroku to ni glih verjetno. Pa tudi če prvih 24 ur novorojenček ne dobi ničesar, se ni za bat, kajti itak jih verjetno prespi od utrujenosti. Potem pa popije samo nekaj mililitrov, tako da nikakor ne potrebuje flaške ampak samo tebe.
Svetujem ti da imaš otročka pri sebi ves čas, če pa boš seveda čist izmozgana in fertik od utrujenosti, potem pa naj ti ga odpeljejo in pripeljejo samo za dojenje nazaj.


Tu je pa forum o dojenju:

http://med.over.net/forum5/list.php?94


< Sporočilo je popravil manna -- 16.1.2010 8:55:13 >

Ja, mleko je takoj po porodu, ampak ne še tisto pravo, ampak kolostrum. In ga je čisto dovolj za prve dni življenja otroka. Potem se pa spremeni v mleko po 3,4 dneh in količina se povečuje glede na povpraševanje.

Točno tako kot ti je napisala Najaa. In tudi Manna. Čim več imej po porodu otroka pri sebi in ga pristavljaj. Seveda ti priporočam, da si vzameš s sabo v porodnišnico lanolin za mazanje bradavic, ker bodo prve dni res občutljive. In tudi modrček za dojenje ter prsne blazinice, ker tiste bolnišnične srajce tako izušijo bradavice  in še drgnejo se ob njih, da zna biti kar boleče.

Je pa vse odvisno, kako boš rodila. Če boš vaginalno, potem bi ti morali otročka takoj ko te uredijo po porodu v porodni pristaviti k prsim. Tako so meni mojo pupo in sem že isti dan popoldne (4 ure po porodu), ko sem si stisnila dojke videla, da je že navlekla kolostrum. Je imela pa že takoj noro močan sesalni refleks, je takoj zagrabila in  nismo imele nikakršnih problemov ne s pristavljanjem ne z dojenjem ne s količino mleka.

Praviš, da bereš knjige. Toplo ti priporočam predvsem knjigo Dojenje in materinstvo iz srca. Ne obupat in takoj prosit za AM in flaško že v porodnišnici, ker se velja potruditi. In ne se ustrašit, ker 3, 4 dan je res največji naval mleka, zato je dobro, da ko otroka dojiš, da si mlečne žleze, ki so skoraj pod pazduho in ob robu prsi, stisneš, tako, da dejansko kolostrum špricne dojenčku v usta, ko že sesa. Ni panike, da bi se mu zaletelo, le tebi bo lažje, da te ne bodo prsa bolela.

Pa ne pozabi, piti moraš veliko tekočine že zdaj v nosečnosti in potem takoj po porodu,ker se bo moralo telo čistit, boš hodila veliko na wc in žejna boš, ker telo potrebuje poleg hrane tudi tekočino, da tvori mleko. Jaz sem med dojenjem na začetku vsake pol ure popila kar pol litra vode naenkrat, ker sem imela čist suha usta...

Srečno!

tudi sama sem bila prepričana, da bom svojo rožico imela skos ob sebi, potem sem jo po pogovoru z odd. sestro raje oddala. nisem niti vedla, kako se previje dete, pokažejo ti pa šele 3. dan se mi zdi. je kr vsestranski šok dobit dojenčka, sploh prvega. pa vsaj malo bolj spočita prideš potem iz P. to je pa pol tadrugi šok in pomaga, če nisi popolnoma izmozgan.

najbolje, da si pustiš odprte možnosti.

_____________________________

31.8.09, 9.55 Aurora - 54 cm, 4100 g, og 35 cm.

11.10.11, 15.25 Gabriel - 55 cm, 3930 g, og 36 cm

mišamaša, ne se vnaprej sekirat, vse bo šlo samo od sebe. Moja pikica je bila v bolnici skoraj ves čas na zizi. Res naporno, ker nisem vedela, kako otroka dat zraven, vmes se nisem upala nič premakniti, bradavice cele poškodovane, tako da sem potem uporabljala nastavek... Ampak sedaj v drugo tudi ne bi oddala otroka kam drugam - od tega, da slišim, da tam sestre dajejo otrokom sladkor na dudo, da so tiho itd. Pa tudi ko so našo ta prvo odpeljali samo na slikanje kolkov... sem jo že ful pogrešala, tako da meni ta oddaja stran ne bi šla. Mi je bilo tudi fascinantno, kako sem s svojim glasom otroka takoj pomirila, tega sestre ne morejo, jaz sem naši non stop nekaj govorila in sploh ni nič jokala, več mesecev je bilo tako (z izjemo večernega oblačenja)... Je pa res, da v P nisem nič spala - prvo noč zaradi vznemirjenja, drugi dve noči pa zaradi stalnega dojenja, cimre v sobi, zgodnjega menjavanja rjuh... Tako da tudi za drugič komaj čakam, da grem domov, čeprav še niti tja nisem prišla  Zna pa dojenje res biti naporna stvar, vsaj meni se je zdelo, ker nisva nikoli imele 10-minutnega dojenja, ampak min. 40 minutnega, pa še to je držalo kakšno uro in ne tri. Samo potem, ko nisem več dojila (ok. 5. meseca), sem pa komaj čakala, da bom spet . TAko da v drugo me dojenje bolj skrbi okrog tega, koliko časa bo kaj to trajalo (mislim en podoj), ker imam še enega majhnega otroka, se pa zanašam na to, da naj bi v drugo vse hitreje steklo. Se bolj bojim samega poroda in pa ponočevanja potem več mesecev...

_____________________________

Ne živite, dokler ne najdete tistega, zaradi česar je vredno umreti!

Hm, Aurora, kje si pa ti rodila?

V Nm porodnišnici imaš otroka skoz pri sebi in ti  ga NE odpeljejo, kar je DOBRO, ker se na ta način vzpodbuja dojenje. In tudi takoj ti pokažejo, še isti dan, kako se otroka previje, tudi smena sester to vpraša, če smo že videle in probale same previt.

Če ti otroka odpeljejo, se bo mleko slabše delalo, ker nihče ne bo vlekel... pri dojenju pač velja osnovni zakon od začetka: povpraševanje-ponudba in lahko se spočiješ, tako da imaš pač otroka pri sebi, v svoji postelji in dojiš leže. Je pa itak spanje tiste dni skoraj  nemogoče, ker moraš dojiti tudi ponoči in še cimro imaš  v sobi, ki se tudi s svijim otročkom ukvarja, tako da ni glih  miru.
Moja ni niti minute spala v tisti posteljici...itak, kako bo dete stran od tebe, če si ga nosila pod svojim srcem 9 mesecev, skoz je poslušalo tvoj glas, bitje tvojega srca in je del tebe


< Sporočilo je popravil TIBIDABO -- 16.1.2010 18:41:42 >

a sprašuješ mene? v Postojni.

_____________________________

31.8.09, 9.55 Aurora - 54 cm, 4100 g, og 35 cm.

11.10.11, 15.25 Gabriel - 55 cm, 3930 g, og 36 cm

Kot prvo ... nehi brat vse te knjige ... NUJNO!!! Bo kot bo in vse ti bo prišlo naravno samo po sebi. Jaz sem naredila to napako in potem ko nisem dobila mleka je bil to zame večji šok kot pa nov družinski član. In mleko je lahko takoj po porodu (seveda tista prozorna tekočina v malih količinah) in potem čez kak dan tisti pravi naval ... lahko ga pa ni in ni ... je čisto od vsake posameznice odvisno.
Glede imet otroka pri sebi al ne ... jaz variante da bi jo dala v varstvo nisem imela (LJ), samo glede na to, da od poroda nisem bila prav nič utrujena je niti nebi dala ... pa tut v Lj ti že 1. dan pokažejo kako se otročka previje in vse tako da res ne vidim problema ... razen če si res totalno izčrpana od poroda.

ups veselka, tebe sem sprašvala, ja  , ne vem, kako sem te kar preimenovala Oprosti! LP

Ja, to je res - po mojih izkušnjah z znankami (jaz sem sicer dojila 5 mesecev, tudi z nekaj problemi...), ni tako enostavno kot pišejo knjige... je precej več primerov, ko mleka ni, kot tistih 4%, kar se pojavlja v knjigah... Pa tudi v družbi so sedaj to tako razširili, pa materinske šole... kot da če ne dojiš, si slaba mamica, ali pa sigurno nisi hotela, se nisi dovolj potrudila... Samo da se nove mamice slabo počutijo, če jim ne gre. Pač - pri drugem otroku se požvižgaš, pri prvem je pa težje, sebi kaj očitaš, vsi te sprašujejo, če dojiš... Samo ne se sekirati, ni to edina stvar, zaradi katere si mamica.


_____________________________

Ne živite, dokler ne najdete tistega, zaradi česar je vredno umreti!

Kako pa to zmorejo ženske v ostalih porodnišnicah . Ponoči ga itak noben ne previja, podnevi ga pa sestre previjajo, drugi dan ti pokažejo, potem pa ti nadaljuješ.

Otroka sem imela skoz ob sebi, adrenalin mi je šibal sto na uro,sploh nisem rabila spat in ne počivat. Sem pa zato bila crka, ko sva pršla domov, ampak doma sva imela pridnega atija .

Po porodu so otroka umili in ga oblekli, potem so ga dali atiju v naročje, mene pa so šivali. Ko so me zašili, so mi ga dali na prsi. Mali je vlekel ko zmešan, če je kaj teklo nimam pojma. Nato so naju odpeljali v sobo, ker je jokal sem ga še enkrat sama pristavila, je vlekel, se crklal in potem zaspal do jutra. Si ne predstavljam, da bi mi ga vzeli in bi tam jokal, če pa ga je moja ziza tako lepo pocartala in uspavala . Od jutra naprej sem ga pristavljala non stop in očitno sem imela mleko (kolostrum), saj se je hitro in lepo pokakal večkrat na dan (nič več mekonija). Zvečer pa so  me že začele bolet joške, postajale so čedalje bolj nabrekle, boleče, pekoče, sem mislila da bodo eksplodirale.... sem si hodila pod tuš masirat, pa sestre so mi dale sprej (ne vem več kako se reče), saj sem dobila že skor mastitis. Torej ornk naval mleka manj kot 24 ur po porodu.
Za bradavice pa je zakon lanolin in multy gin obhladki

Vse kar sem si prebrala je to, kako pravilno pristavit in odstavit otroka. To se mi je zdelo pomembno, celo ko  te bradavice bolijo za znort in otrok prisesan ko pijavka. Ostalo nisem brala, še najmanj da bi kako knjigo brala.


< Sporočilo je popravil Hope2 -- 18.1.2010 19:50:20 >