Mene pa zanima, kako ste se s partnerjem finančno organizirale po porodu? Midva imava plači pribl. mož 800€ in jaz 900€. Oba imava kredit (mož 150€, jaz 200€), vsak skrbiva za svoj avto in vsak plačava polovico položnic. Zdaj pa problem-zadnje mesece sva urejala garažo, kar je v večini financiral mož, jaz pa sem zadnjih nekaj plač namenila nakupu sušilnega stroja in  otroški opremi (VSE sem kupila sama, od vozička, lupinice, pohištva, oblekic, kozmetike, čisto vse) in tako mi ne ostane zdaj nič od plače. on skoz jamra, da nima denarja, ker je pač urejal garažo, da mu pa ni jasno, kje so moje plače. Ko sem mu rekla, če mi bo dal polovico za omaro v otroški sobi, je rekel, da mi bo dal, ko dobi božičnico. To bi bilo vse lepo in prav, če ne bi šel pred kratkim v Lj in si nabavil puško (je lovec) za 700€ in božičnice ni več. To me je blazno vrglo iz tira. In potem bi rad, da zamenjava avto in bi bilo treba doplačat 2000€ in mi je rekel, naj ta mesec malo šparam, da bom lahko dala vsaj 1000€. Od kje vraga naj jih pa staknem??? In potem sem se malo zamislila, kako neki bo to usklajevanje financ zgledalo po porodu (januarja) oz. kako drugim uspe, da se zaradi denarja ne kregate? Nočem namreč postati ena izmed tistih, ki bo otroke financirala sama? Kako ste ve rešile te probleme? Imate skupni račun ali si vse delite na pol ali partner kupuje hrano, plenice...? Do sedaj nisva imela s tem problemov, ker pač nisva rabila usklajevati dohodkov, plačala sva, kar je bilo treba, drugo sva razpolagala po želji. Zdaj pa to ne bo šlo več tako. Kako to brez kreganja znese pri vas?

Midva se NIKOLI ne kregava zaradi denarja. Te teme praktično ne poznava, no le tisto zares nujno, nujno!!
Mogoče je težko to razumet, ampak tako sva se odločila.

Midva sicer nimava fizično enega računa - ampak je tako kot bi ga imela - se pravi - nikoli ne gledava koliko kateri zasluži. Zmeraj govoriva o NAJINEM denarju. Nikoli tudi ni moj avto - tvoj avto, ampak sta oba najina. Ne vem - meni se zdi to samoumevno, pa vidim, da ni tako.

Pri meni je isto. Še enkrat se nisva sporekla glede denarja. Ko zmanjka na moji kartici, ga sploh ne vprašam, če si lahko kaj kupim z njegovo. In seveda obratno. Če pa se podajava v večje investicije, pa se seveda prej pogovoriva.

Svetujem ti, da se še pred rojstvom temeljito pogovorita glede financ, skušaj mu predlagati skupne finance. Ker bo sama kregarija drugače. Poznam primer, kjer je žena ves denar porabila za položnice in hrano, mož pa je šparal, potem pa jo je kao on povabil na morje. Mislim no....kako bi jo pa povabil, če ga ona ne bi celo leto vzdževala.

dokler vse ne bo VAJINO, ne pričakuj, da bo kaj bolje.

_____________________________

...vox populi...

Tut midva imava skupen denar. Sploh ni važno s katere kartice se jemlje...pr nama je važno samo to..koliko se za kakšno stvar zapravi. Okrog financ sva vedno čist složna.
 

Draga anonimna, čigav bo pa otrok tvoj ali njegov!!!!!!!!!!! Skrajni čas je da začneta govoriti o VAJINEM. Ko se dobi plača, lepo na kupček in odštet položnice,  , fasngo......potem kar ostane pa si lahko razdelita. Sam, če ste v fazi opremljanja in rihtanja hiše to žal še ne bo mogoče. To za dobro sebe čimprej reši.

_____________________________

Živi tako, da bodo tvoji otroci pomislili nate,
ko bodo razmišljali o poštenosti,
ljubezni in pokončnosti.

Pri nama isto. Nikoli ni nobeden "naprej metal", češ - jaz zaslužim več. Vsa leta, odkar sva skupaj, z njegovo plačo plačava kredite in vse položnice (z njegovo zato, ker jo prvi dobi - 10. v mesecu, jaz pa kasneje), potem pa ostanek njegove plače in moja plača gre za ostale zadeve - bencin, hrana, ....
Ti kupuješ za le s svojo plačo - tvoj pa, - kod, da on nima nič zraven. Otrok je vendar VAJIN. Pri nama nikoli ni bilo vprašanje, ko je bilo otrokom potrebno kupit - moj je vedno dejal, če potrebujejo, bomo kupili . in nikoli ni bilo vprašanje s čigavim denarjem, ker je daner že od nekdaj NAJIN.


_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Problem okoli denarja se začne takrat, ko je denarja premalo. IN kadar kupuješ osnovne reči za otroka, delaš kaj okrog hiše, zraven bi pa rad še nekaj za svojo zabavo, pa še nov avto, se to pač ne da. Vse gre ob svojem času. Malo je treba uskladit vse skupaj. Moj ex je bil podoben tvojemu. On bi vse samo zase, sploh tisto, kar si je v glavo vtepel. Od garaže, do omar po svojem okusu zase, do športne opreme.... Deliti denarja pa ni hotel. On je želel na pol deliti stroške. Uf, veliko sva se na ta račun prepirala. In nikdar imela nič denarja.

Danes živim z drugim človekom, s katerim imava skupen denar. Tako so reči mnogo bolj enostavne. Dogovoriva se, kaj bova kupila, česa še ne bova. Pa tega se potem drživa. Na ta način se ne moreš kregat okrog denarja. Ker iz skupne vreče je lažje upravljat potrebe družine, kot če vsak vleče na svoj konec. Za to pa pri vama gre, a ne, vsak vleče na svoj breg, za svoje potrebe. To je glavni vzrok vajinih problemov.

Ko pride otrok, so njegove potrebe vsaj nekaj časa na prvem mestu. Iz katere vreče bosta potegnila denar, vsak iz svoje ali iz skupne je bolj logisitična rešitev....pomembno je, da se oba zavedata, da je otrok vajin in da sta vidva oba tista, ki zanj skrbita, tudi v finančnem smislu.

Prav je, da ob tem ne pozabimo na svoje hobije in svoja veselja....ampak potem, ko najprej poskrbimo za otročka.

Ej, ne morem mimo puške...sorry! 700eur! Kaj ni mogel kaj rabljenega kupiti? Poleg tega dobita dojenčka. Kam pa pospravljata te reči? Puške mislim in to????Groza!

V zakonu jaz sklepam, da ne more biti nekaj moje in nekaj tvoje. Vse je najino in pika. Sploh pa otrok!!!!!!! Pogovorita se kako bosta organizirala porabo in upravljanje z denarjem. Ni pol pol.

Midva imava npr. vse kar se sproti potrebuje, hrana položnice in take zadeve iz mojega računa, ostalo pa se varčuje na njegovem. Ko meni zmanjka, gre pač iz njegove kartice. Čeprav ne pojmujeva tega kot moje in tvoje, ampak samo najino. Večje nakupe pa je potrebno planirat in varčevat, pa ne samo pri enem ampak pri obeh.

Midva imava vsak svoj denar. Vendar se (še) nikoli nisva skregala zaradi tega.
Imava pa razdeljeno tako, da za položnice poskrbi on (zato me ne vprašaj koliko plačamo česa), za trgovino skrbim jaz (zato njega ne vprašaj koliko kaj stane). Za mulčka kupujem jaz kar se tiče tekočih stroškov, kar je večjega kupi on (kolo, sanke, avtosedež, itd)
Večji nakupi so stvar dogovora. Večinoma kupuje on. Včasih primaknem četrtino ali polovico.
Avto imava pa tako, da jaz vozim njegovega, on pa mojega. Potem pa se večkrat zezava, da je treba moj-tvoj avto oprat ali tvoj-moj avto natankat.
Če skupaj vržem najino situacijo, on skrbi za velike stvari, jaz pa za podrobnosti. Obema na koncu meseca še vedno ostane nekaj denarja zase, da lahko prišparava ali zapraviva za bedarije. Sva pač oba bolj šparovna.
Načrtujeva nakup novega avtomobila. Kot kaže bo dal celoten znesek on, jaz bom dala za registracijo in ostale stroške. Vozila ga bom pa jaz.  Hehe.

Dokler sta to fant in punc mi je še nekako za prebavit tako početje (delno), kot mož in žena pa ne. Oprosti, ampak tule bo še tako počilo. Večji stroški z otrokom še pridejo.


Midva ko še nisva živela skupaj, so naju ful čudno gledali, ko sem jaz plačala račun ko sva šla na pijačo, isto na večerjo. No, to je blo na začetku. Vsi ostali so plačevali še vsak zase. Men za crknit od smeha.  
Zdaj ko živiva skupaj imava nekak poštimano, da pklačava vsak pol položnice za stanovanje, vsak svoj avto vzdržujeva, vendar ko men zmanka, mi on da denar. Za servis, bencin, da mi denar čist tko, ko mu to rečem. V trgovino ko greva plačava kakor kakšen kdaj, se vprašava če ima kakšen gotovino, ker s kartico sva se odvadila plačevat (delno). In tu sploh ni nobene dilema.
Zdaj ko ima precej večjo plačo od mene pa sploh ni debate, da pač prispeva več od mene, če meni kdaj zmanjka zaradi kakšnih drugih stroškov, ki so nepričakovani . Nama je vsem logično, brez da sploh kaj zineva en drugemu.

In sem vesela, da imava tako, še lepše mi je brati, ko je več takih.V bistvu dandanes očitno res svet nori.

Jaz sploh ne štekam tega, da imata tako strogo ločeno vsak svoj denar in vse na pol, ko komu kaj zmanjka, se naj pa sam znajde. Midva fizično sicer nimava enega računa, sva pa pooblaščena na račune drug od drugega, in če komu kaj zmanjka, si komot dvigne z računa drugega, samo sva zmenjena, da si poveva, da sva na tekočem s stanjem na računih, da kdo ne doživi neprijetnega presenečenja v trgovini, ko plačuje s kartico.
No, še manj štekam, da se par s takšnim odnosom odloči za otroka. Moje mnenje je, da se bosta poetm šele fajtala okrog denarja, ker ga bo še manj. A bosta štela plenice, koliko jih je kdo plačal? In potem bo še veliko drugih zadev za povod v prepire.

pri nama je vse NAJINO, sicer res mojo plačo bolj bremenimo, ker je redno 15.v mesecu in ker je še enkrat večja kot njegova. Vačsih se zgodi da gre za vse v mesecu iz moje, ker njehgove ni... vendar se ne kregava o tem kaj bo kdo in kdaj, kadar je njegova najprej njegovo porabiva, potem pa mojo furava.
Je pa res da ponavadi p fasongo hodim jaz ali skupaj, on ureja avtomobila in vse kar je povezan z njima, večji nakupi so stvar dogovora, zapravljanja ni odkar smo kupili stanovanje....

Tudi jaz vajin problem vidim v tem, da imata zadeve ločeno in sedaj kalkulirata, kaj bo kdo plačal in koliko, namesto da bi imela VAJINE FINANCE tako kot bo VAJIN OTROK...
Če bi si moj privoščil 700€ za svoj hobi in potem jamral in težil da nima denarja..ga sunem tja k sonce ne sije.

joj, kar zavidam vam, ko berem tele vaše odgovore. res bo treba nekaj naredit, saj je situacija zgleda še bolj resna kot sem mislila. do sedaj se s tem res nisem obremenjevala, zdaj se bom pa res mogla spopast s tem problemom, da ne bova res zapadla v kakšno krizo, ko pride dojenček. ker drugače se super razumeva, ampak tukaj se pa začne ustavljat, ker sem jaz človek, ki vse preračuna, da mi vse znese in mogoče še kaj ostane, on pa kar ima, porabi, potem pa vegetira. to ne bo šlo in šele zdaj po vaših odgovorih vidim, da je stvar zelo resna. se bom kar malo bolj na trdo pogovorila z njim, pa bom videla, kako se bo izšlo.

Po nepotrebnem nam zavidaš, ker ene zadeve so urejene pri tebi pa pri drugih niso in obratno... vsi pari se spopadajo z razlčnimi trenji, problemi...

Moje mnjenje je, da ni potrebe po trdem pogovoru, temveč po iskrenem, odprtem in predvsem da oba povesta svoja razmišljanja, videnja brez obtoževanj drugega..potem pa sklepanje kompromisov.
srečno

Se strinjam :).

Midva ima sicer vsak svoj račun, a nimava strogo deljeno, kaj kdo kupi...v bistvu se sproti dogovarjava, kaj bomo kupili in kdo bo dal denar...ponavadi plača tisti, ki ima boljše stanje tist moment.

Tudi pri nama je tako.

Mi2 sva imela tudi n začetku te težave...zdaj pa imava skupaj...no-jaz imam porodniško-moja je trgovina, dojenček...on vse ostalo...pa denar skupaj zasluživa, le porodniško imam jaz "sama"....če mi mal zmanjka, mu rečem, naj mi da...

skupaj se odločava kaj bova kupila in kaj ne...

razen za tamalega jaz po svoje kupim, ker on itak ne ve, kaj bejbi potrebuje...

pri nas je denar naš in ne moj in tvoj. Otroka imata svoje knjižice, na toli računih se špara denar za bajto. Ne vem kako bi prišla skoz da bi si delila na pol ker zaslužim več kot pol manj kot on. Ko jaz nimam več pač gre iz njegovega računa. Pa vse skup kupujema tud ko sva renovirala ta del hiše, ki nam služi kot stanovanje je bolj kot ne šlo iz njegovega žepa, malice,... pa iz mojega. Se mi zdi, da ko so otroci ne moreš več gledat tako, ker slej ko prej pride do spora. Se pa zaradi denarja še nikoli nisva skregala. Le vpraša me kam je šel, pa proklik šalatm in mu izpiske ven vržem pa je.

_____________________________

Najlubkejša stvar, ki se nam lahko zgodi, je dojenčkov smeh. (Sigmund Freud)
-----------------------------
Takole pa napreduje naša hiška. http://www.podsvojostreho.net/weblog.php?w=120