Naš mali je ratal pravi pobalin. Star je dve leti in štiri mesece. Vzgajamo ga lepo ampak sedaj se nam dogaja, da ko pridemo na kakšno igrišče kar iz lepega miru udari otroka. Lahko si zraven ga kontroliraš, a v naslednji sekundi udari. Kako ga naj odvadim vsega tega. Mi je izredno nerodno, ko se potem opravičujem. Nazadnje mi je en oče očital kako imam vzgojenega otroka. Ne vem kaj naj naredim. Prosim za nasvet. Hvala.

Vrniti z kaznijo, takoj domov iz igrišča, mislim, da ni prijetno doživeti, da ti kak mulo brez razloga pretepa tvojega otroka, pač je treba povedat, da ga boli in se to ne sme delati

Naš večji je to počel, ampak na srečo samo punčki dobre prijateljice. Ko sem ga "vzela v roke" in dosledno kaznovala ob vsakem takem izpadu, je prenehal. In tudi meni je druženje veliko lepše.

Razloži mu, da to ni prav, povej, kaj boš naredila, če bo koga udaril in potem to zares naredi!


Srečno!

Jaz tudi predlagam, da ga po takem izpadu pelješ nazaj domov, dokler se ne bo lepše obnašal, ne gre na igrišče. Prej pa mu moraš povedat, kakšna bo kazen za nagajanje.

_____________________________

The only man who had his work done by Friday was Robinson Crusoe.

Pri nas je bil tepez NO GO.

Bila sem huda, ZELO huda, kar obicajno nisem. Takrat je bilo dovolj. Ce jo spet kdaj prime, pa ne vem. Verjetno bi jo odstranila z igrisca in naslednjic oddrzala pridigo, da se na igriscu otrok NE tepe in ce ji slucajno za sekundo pade na pamet, pravac domov.

Saj verjetno bi bili ljudje bolj znervirani od tistega vpitja potem, ampak red je red .

Hvala za odgovore:)) vse to smo že probali. Takoj ko se to zgodi ga vzamemo v roke okregamo, razložimo da tako ne gre in gremo domov. Nazadnje je odšel tudi takoj spat brez rituala, ki ga imamo. Ne vem če mu je kaj zaleglo. Se kar bojim, da bi odšli zopet na igrišče. Doma imamo tudi punčko ki je istio stara ampak nje ne tebe. Z njo se lepo igra, se zastopi je zaščitniški do nje. Nebi rekla da ni med otroci. Je. Ne vem pa, kaj ga prime, kar na lepem.

Ja tole bi si pa morala moja svakinja prebrat, ker njena hčerka stara malo čez dve, zelo pogosto udari ali zelo porine mojo, ki je stara 16M....

Pri nas je verjetno ljubosumje med dvema sestričnama za dedekovo in babičino naklonjenost, sem si to najprej razlagala, pa se je zadnjič spet ponovilo, ko smo bili skupaj na nekem obisku...bodo prav proišla vsa vaša mnenja tudi meni.

< Sporočilo je popravil lilka -- 27.8.2008 13:28:05 >

_____________________________

Atijeva gosenica in mamin sonček je naša Tinka, zdej pa imava še malega princa Ožbeja.

Ja pa saj to je vse tako kot pravite. Vedno se potem opraviči, objame otroka. Še predno gremo na igrišče se pogovorimo. Vse naredimo tako kot mislimo, da je prav. Ne vem ali je to obdobje ali kaj ker pred dvema mesecema to ni počel.
Naš mali ogromno govori in ko ga vprašamo, zakaj pa pravi nagaja. Pa to sploh ni res. Mogoče se mu kakšen otrok približa in ga zmoti v nejgovem igranju. Ne vem, ne znam si razložiti.

< Sporočilo je popravil maca123 -- 27.8.2008 14:53:05 >

Kakor, da bi brala opis mojega sina. Moj je bil isti, ampak res isti. No in smo ga tudi kaznovali tako, da smo šli domov, preden smo kamorkoli kam šli, sem mu zmeraj lepo povedala, da se naj lepo igra z otročki, da druge to boli če jih tepe in da niti to ni lepo..... no to je trajalo dobro leto in pol, da se je on to odvadil. Z fantom sva morala v vrtec na pogovor, da se pač rad tepe, poriva, skratka nagaja na 100 in 1 način.
Pa, da si nebote mislile, da je kaj v družini narobe, lepo funkcioniramo, imamo vse, je zelo zaželjen otrok, ampak enostavno je tak in tudi men ni bilo nikamor z njim za hodit, kaj šele na kak rojstni dan.

In pol eni starši kar skačejo ker ga je udaril, ja pa verjetno ga ne učiš tega dojma, pač tak je, vsak starš si želi pridnega otroka, pa hvalabogu da ni tako, ja kam bi pa prišli.

Jaz sem se tudi 1x z enim očetom tako skregal, mislim, vulgaren, prostaški, je rekel mojemu da je froc zogleneli smrdljivi in to je zmožen rečt en starš.
In pol mu rečem,da se naj umiri, da moj otrok ni froc in mi reče a hočeš da t vžgem
Škoda besed nad takimi prostaki, ker to zame ni normalen človek.

Jaz ti svetujem, da ga res vsakič opominjaj mu govori, razlagaj, verjemi da ga bo minilo, tudi mojega je

Kadar se komu povzroči bolečina, se gre sedet! Ni pardona. In on to dobro ve.

Na začetku smo presedeli kar precej, zdaj pa ve, da se tega ne dela (saj tudi prej eje vedel, vendar ni vedel kaj sledi) in kakšne posledice bo nosil.

Je pa res, da ga ne kaznujem ali na glas kregam pred drugimi otroci ali starši, na igrišču, ampak ga povlečem vstran, kjer se zmeniva, kako in kaj in kdaj bo odsedel in kje. To pa zato, ker sem ugotovila, da če ga kregam pred drugimi, da ga je ful sram, da je zelooo užaljen in sploh ne posluša, kaj mu govorim in kaj bo sledilo, temveč samo gleda in razmišlja kaj bodo zdaj drugi mislili. pa tudi drugi se potem lahko norčujejo iz njega. Torej ga ne spravljam v zadrego pred drugimi.

< Sporočilo je popravil Paštetka -- 31.8.2008 19:56:34 >

_____________________________

http://www.220stopinjposevno.com/220730-food-styling.html

Paštetka ne morem druga, kot da rečem BRAVO.

Mi imamo tudi podobno situacijo, samo da ravno obratno - moj mali je vedno tepen od svojega bratranca. Povsem brez razloga. Se lahko mirno igra v kotu, oni pa prilaufa in ga mimogrede žvajzne. Pa porivanje, ščipanje, ni da ni.

Otroka sta skupaj v varstvu pri babici in mene resnično zadeva nervira. Ker se ne da nič narediti. So poskušali s kaznimi, pa odstranjenjem, tudi po riti je dobil (kar je še poslabšalo zadevo), pa nič ni pomagalo. Sama sicer menim, da je problem v starših, ker se z otrokom resnično premalo ukvarjajo, po cel dan je v varstvu, zato pa ven udarja z ljubosumjem in agresijo.
V glavnem, mi ne moremo narediti nič, s starši se pa ne da nič pogovoriti, ker je takoj kreg.

_____________________________

Anžetko Bosopetko in Sarica Košarica :D

mojo hčerko (15 mes) je napadel fantek tudi 15 - mesečnik na igrišču v Nami. Iz čistega miru je priletel (jaz sem mislila da se hoče igrat) in preden je gdo uspel kaj reagirat jo je že spraskal po ličku in vratu.
Takoj je priletela njegova mami, in se opravičila, jaz pravim nič hudega, ko mali spet začne tepst (rokico je pravočasno ustavila njegova mami), in to se je še nekajkrat ponovilo, in na koncu sva midve šle stran z igrišča. Moti me to, da se onadva nista oddaljila od igrišča-to bi vsaj lahko naredila. Pa okregala ga je bolj tko " jooooj, veš da to ne smemo delat " z istim tonom ga je pol pohvalila če je bil priden-se pravi mali sploh ne ve ko kaj dela narobe, če ga okrega z blagim tonom.

Otroci pri tej starosti NE ZNAJO še pravilno pokazati čustev. Zato nekateri pokažejo svoje veselje, vzhičenost, žalost, jezo ali trmo s tepežem. Ne vejo kako okolici npr. pokazati, da so ful ful veseli in iz tega veselja potem udarijo.
Naša naloga je, da jih naučimo kako pravilno izražati čustva in to je največja umetnost.
Mogoče je tvoj otrok res zelo vesel, ko greste na igrišče, je vesel igre s prijateljčki in to ne zna pokazati drugače kot s tepežem.
Nekako moraš najti način, da se začne izražati drugače, na pravilni način.

Moj otrok je včasih tok vesel ko ga pridem iskat v vrtec, da me objema in z rokami tepe zraven (ne močno, da bi prav udrihal po meni).

Recepta kako stvar umiriti, ni, ker je vsak otrok drugačen. Po moje boste največ naredili s tem, da se pogovarjate z njim in mu razlagate jovo na novo, da to ni lepo in mu hkrati poveste kaj pa je lepo in kaj pa lahko dela. Ker vse prevečkrat otrokom govorimo samo kaj ne smejo, ne pa kaj pa lahko počnejo. Zato se cel dan deremo samo ne, ne, joj, pusti to, tega ne smeš. Kar pa ni prav.
Treba mu je povedat, da to ni prav, zraven pa povedat in pokazat kaj pa je prav, da bo otrok lažje razumel.

Poleg tega je hudo narobe, da ko se otrok igra, ga pustimo pri miru (v smislu ne diraj lava dok spava). Seveda je vsakemu staršu super, ko se otrok mirno igra in imamo malo miru, vendar ga je tudi takrat potrebno pohvaliti kako lepo se igra, ne pa reagirati šele takrat ko naredi nekaj narobe.
Tako otrok sliši samo kaj ne sme, pohvaljen pa je redkokdaj.

No, to je moje mišljenje. Mi delamo predvsem na pogovoru in primerni kazni (predvsem odstranitev iz kraja zločina) in včasih se mi res zdi, da sem že kot zlajnana kaseta, ko venomer ponavljam eno in isto, pa vendar enkrat mu klikne in se stvar počasi preneha.

Vsak pa mora seveda najti svoj, pravi način. To pa je največja umetnost starševstva.

LP




< Sporočilo je popravil moja malenkost -- 10.9.2008 10:25:15 >

se še jaz prijavim v tole klapo z mojim 2,5 letnikom, ki ima tole fazico zadnje 3 tedne (začelo se je s spremembo v varstvu, kjer je dobil konkurenco mlajših in očitno postal zelo ljubosumen na gospo, ki ga pazi) in iz čistega ljubega miru udari...
nimam kaj dodat, ker počnemo vse tole kar že omenjate in samo čakamo da mine.. v varstvu se je menda že mal poboljšal, pri meni pa vzgojne metode itak zaležejo šele ko preteče veliiiiiiik vode in mojega potrpljenja.. pa moževega seveda...


_____________________________

Svet je lep!!

Naš je to počel od vsega začetka, smo mu govorili, razlagali...ko je bil star 3,5 leta se je stvar malo umirila, ampak povsem še ne! Sedaj je star 4 leta in še vedno nekoga v vrtcu kar vdari, kar potisne iz igral, brcne...in vedno mi doma pove, kaj je naredil in da je moral sedet za kazen in so mu rekli, da ne bo več imel prijateljev. To me vedno znova prizadene in s evedno pogovoriva. Kazen v smislu tepeža v njemu vzpodbudi še večje nasilje, zato tega ne počnemo (več). Vprašam ga, če se mu zdi prav, d aje vdaril prijatelja? in kaj meni on, kako se prijatelj počuti in kako bi se on počutil, če bi kdo njega vdaril...In s epogovoriva, odgovore ima na vsa vprašanja, vse ve, ampak ko pride v tistem danem trenutku do take situacije, on ne pomisli vnaprej na posledice in na to, kaj sem mu jaz doma "pridigala" - on s tem izraža svoja čustva, kot je ena že prej napisala.

Učimo ga že od malega, kako in kaj, veliko časa preživi z nama, zelo malo z babicami, ker pač nimajo interesa, je pa v jaslih že od 1 leta (no, sedaj je v vrtcu ).

Ne vem več kaj naj. Je takšen karakter, kljub debatam in pogovorom, ki se mi zdijo konstruktivni, ne zaleže. Vprašam ga seveda zakaj to naredi? In ker je že dovolj velik, mi to jasno pove: - ker je on hotel biti na igralih, ne tisti...., ker se on noče z njim to in to igrati....ker mu je podrl kupček v peskovniku....skratka...

Pri nas pa bo Jaka star čez dober teden 2 leti. Ko neke stvari ne dobi, ali ni po njegovo tudi udari - otroke. En primer:

Jaka: Jaka prosim imel Nodija.
Tilen: Ne. (in ga stisne k sebi)
Jaka: Jaka prosim Nodija.
Tilen: (Nodija odmakne.)
Jaka: Ga vščipne po licu.
Posredujem, da mu ga pač ne posodi...
Tilen: (Joka)
Jaka: Ga udari po obrazu in vzame Nodija.
Jaka: Oprosti

Seveda ga odmaknem iz okolice, gremo iz igrišča kazensko domov. Po poti tuli in vrešči. Doma ga potolažim, da neha jokat, mu razložim zakaj smo šli domov, da s to nepočne ... konec debati.

Da sem ga kazensko odpeljala domov iz igrišča, sem naredila že večkrat. To očitno ne zaleže. Sem pa brala, da je tudi taktika, da svojega odmakneš in nameniš pozornost drugemu, torej "žrtvi". Sedaj, če bo, čeprav upam, da ne, sprobam to taktiko.

Ob tem se sprašujem:

1. Zakaj se vedno spravi, na takšnega otroka, ki se ne zna branit? Močnejše pusti na miru, pa so lahko mlajši ali starejši od njega.

2. Ali je slabo, če si želi stvar izborit? V življenju se moramo venomer boriti. Pa da mu ne bom jaz s tem : ne smeš ... zbila to moč.

3. Zakaj je dom kazen? Ali je dobro, da gre za kazen domov? Ali ni dom nekaj, kjer bi se naj imeli lepo.

4. Želim si, da bi naletel na otroka, ki se mu upre, pa zaenkrat ni še nihče tak.

In kaj si mislite? Da vam bo lažje. Sama sem učiteljica, tako da nekaj pojma o vzgoji imam, sem dosledna in včasih mi prileti kakšna, da preveč zahtevam od dveletnika, da npr.: se sezuje, pospravlja igrače, gre redno spat ... Torej nisem pristaš permisivne vzgoje.

Mogoče bi lahko izražanje nasilja povezovala z mojo nosečnostjo ... sem tri mesece pred koncem. Ne vem.

Ampak želim vseeno sporočiti, da je naporno, ko nekoga udari in te imajo eni za nesporobnega ... kako nevzgojen otrok; drugi bi me pa najraje prijavili na socialno, ko ga kregam, primem za roko in odpeljem domov.

Dejstvo je, da razumem punce, kako jim je.

Lp

_____________________________

Kličem sonce!

Kako smo vsi fini in učimo - vzgajamo otroke s pogovorom , s svojim vzorom,... pa imamo vedno več nasilja in vedno več prepotentnih otrok, ki so potem kar naenkrat nemogoči najstniki, pa smo naredili VSE, da smo svojega otroka pravilno in po nasvetih strokovnjakov vzgajali.
Takole je. Starši, katerih otrok je agresiven oz. na ta način kaže svoja čustva, dopuščate oz. tolerirate način obnašanja. Moj je udaril enkrat in dobil udarec nazaj -  od mene, z vprašanjem ali je bilo dobro in ali bomo to še počeli.
Grozna mami, vzet ji je treba otroka!!!

Ja, res je, da se zdi da so današnji otroci neobvadljivi.... Lahko bi debatirali leta in leta, ker tukaj bi se težko najdel pravi odgovor. Res je da v današnjem času, kdo udari otroka je pa takoj za socialno službo. Jaz vem eno-ko me moja hči vgrizne v dojko ko jo dojim, če rečem NE na kakršenkoli način ne deluje... enkrat je pa dobila po riti (to je bilo tudi nagonsko, ker me je tako močno vgriznila da sem vse zvezde videla) in vidi zlomka-takoj me je pustila! Naslednjič me je spet ugriznila, samo z roko sem jo potepljala po ritki, in pusti. Ni treba iz skrajnosti v skrajnost! Sicer moram priznati da me je bolelo srce, ampak njo prav nič ni bolelo, sej ni jokala, tudi ne grize me več.