Ok vem da tema ne spada sem , sploh ne vem kam spada pa vendar : pred nekaj dnevi sem naredila splav(enostavno se ne čutim dovolj močno za še enega otroka, vem da splava ne bom nikoli pozabila, a ko realno pogledam, je bila to edina rešitev)! No stvar je pa v tem, da ko sem se po narkozi zbudila, vse ok, zaspim nazaj(sem bila kar dosti zadeta od narkoze) in ko se naslednjič zbudim, sem podoživljala sanje, v katerih sem sanjala majhnega fantka starega okoli 3,4 leta(že takoj ko sem zanosila sem rekla,da je deček), kako mi maha, se odaljuje, maha...adijo mami...sicer niso bile moreče sanje, kar tako malo pozitivne, fantček nasmejan, vse ok! Ker vrjamem v "oni svet" in ker sem pred splavom 100'x  prosila tasta in taščo(ki ju ni več med nami naj sprejmeta mojega otroka in ga imata rada), se sedaj sprašujem, so bile samo bedaste sanje ali se je dete dejansko prišlo posloviti od mene? Kaj mislite? Se mi že blede?

Pred kratkim sem gledala na reality TV oddajo it''s a miracle. Ženska je bila noseča, nosila je dvojčka. Njen mož je ponoči sanjal, da je sin (eden izmed dvojčkov) rekel, da sta se s sestrico dogovorila, da se bo ona rodila prej, on bo pa prišel kasneje, ker drugače ne gre. Nosečnost se je zakomplicirala, tako da fantek ni preživel, punčka pa je. Kasnje je ženska spet zanosila in  rodila fantka.  s sestrico sta si bila neverjetno podobna po videzu in karkaterju in sta bila zelo navezana drug na drugega. Starša sta verjela, da je to sin, dvojček.
Kaneje so dobili še tretjega otroka (se ne spomnim al je bla punčka al fantek) in je bil in vizualno in karakterno popolnoma drugačen od prvih dveh.
Skratka starša sta verjela, da sta dobila sporočilo in tolažbo, da ni nič hudega, ker se prvi fantek ni rodil.

Enya, ljuje doživljajo marsikaj, kar nam ni najbolj razumljivo.  Mislim, da se ti ne blede...tistim ki se, se tega ne sprašujejo .
Tvoje sanje bi razumela kot sporočilo, da si se odločila prav in da lahko mirno živiš dalje.

< Sporočilo je popravil mika -- 6.3.2011 21:43:31 >

Mislim, da se je prišel posloviti od tebe. In da je moglo biti tako kot je. Strenjam se s tem kar ti je tudi MIKA napisala

_____________________________

Vse je za nekaj dobro :))

Mika, tudi jaz sem gledala to oddajo, mislim pa, da je bilo naslov Beyond chance. Ja, tudi ta fantek se bo rodil kasneje...

Tvoja podzavest je v obliki sanj tolažila tvojo zavest, ker ve, da bi se v nasprotnem zlomila tvoja duša.



_____________________________

Nihče vam ne more dati več, kot vam jaz lahko obljubim.

slišala sem tudi že za primer, ko naj bi ženska naredila splav 2x, ne vem sicer razloga, potem pa je imela zelo močno vez do svojega vnučka. Izkazalo se je, da je to duh njejega otroka, ki se nikoli ni rodil. POzabila sem detajle zgodbe, vendar je do teh ugorovitev prišla s pomočjo nekega medija. Vsekakor je možno, da je tudi pri tebi enako.
TUdi sama se večkrat sprašujem, kako je s tem, ali se to zgodi samo nekaterim, ali večini? Tudi jaz sem izgubila enega fantka, v nosečnosti, pa imam sedaj drugega, rojenega točno eno leto kasneje kot bi se moral roditi prvi. Velikokrat se vprašam, ali je to ta isti fantek?? Vedeli pa tako nikoli ne bomo, vsaj zagotovo ne. Konec koncev je pomembno to, da smo v sebi pomirjeni, da lahko živimo.

bolje tako, kot pa da bi imela grde moreče sanje :))))

_____________________________

polona 5.4.2007, 55 cm 3900 g
vili 19.10.2008, 57 cm, 3910 g

bila bi neustavljiva, če bi lahko začela....

Podpis pod tt.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

zanimivo mi je to, da nobena, ne komentira tega, da je šla naredit splav.
Ko sem to napisala jaz, ste me skoraj vse popoljuvale... pa "obtoževale..."

drgac pa , tudi jaz verjemem v to, in tudi še danes se mi velikorat naredit, da sanjam fantka, k mi maha...
mani pa je žal za kar sem nardila... grozno je.
tudi po tolikih letih...


_____________________________

**najraj**

"A baby is something you carry inside you for nine months, in your arms for three years and in your heart till the day you die."

jaz nisem še nobene, ne tebe, ne nobene druge. Mislim, da veliiiiki večini to ni lahko naredit in da so ženske večinoma kar v stiski, ko to delajo, tudi če so prepričane, da bi to rade ali da je to najboljša možnost. Večini pač to ni fajn, že sam postopek ni glih nekaj užitkarskega, tako da tega človek ne gre počet iz lastnega veselja...

sakul, spusti to dušico, ne očitaj si več, ker zdaj ne moreš več nič spremenit. Sprejmi, da je temu fantku lepo nekje drugje ali pa da mogoče še čaka nate, karkoli ti je lažje verjet. POmiri se s tem, da si takrat naredila to, kar si mislila, da ja najboljše in je čisto mogoče tudi bilo najboljše. Morda bi temu otroku ne bilo fajn, tega tako ne moremo nikoli vedet. Morda si mu kako hudo preizkušnjo prihranila. Če verjameš v boga, mu ga predaj v varstvo, če ne verjameš, si naredi nek svoj svet, če si čista ateistka, potem itak nisi nič slabega naredila, ker otrok še ni imel možgan, ki bi se zavedali samih sebe,... To predstavo, ki jo imaš zdaj o tem, kako bi bilo, če bi bil ta otrok živ, spusti, ker je verjetno idealizirana in zelo verjetno neresnična - bilo bi najverjetneje čisto drugače. In vsekakor je boljše, da ti je žal, da otroka nimaš, kot pa da bi ti bilo žal, da ga imaš in bi on to na tak ali drugačen način začutil...

Iz napak se učimo, nemogoče je it skozi življenje brez napak. Tiste, ki nismo imele splava, smo samo srečne, da se nam to ni zgodilo, lahko bi bile pa na istem. Ker 100% zanesljivo ni nič, samo verjetnosti so različne ob različnih življenjskih slogih,... tako da bi se teoretično lahko zgodilo vsaki od nas, ki je kdaj spala z moškim, pa si v tistem trenutku otroka ni želela (kar je po moje velika večina žensk).


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/