Nikoli nisem bila za enako oblačenje in sem rekla, da tudi, če bi imela dvojčke, bi ju oblačila različno. NO, potem prideta pa moji punci... Včasih dobimo kake obleke od sestric in so seveda tudi enaki modeli v dveh različnih številkah. Ok, super, mislim enkrat bo ena nosila, drugič druga. Potem kdaj naredim eni nekaj, druga bi imela točno enako obleko. Ne podobna, mora bit enaka! Ok, naredim, da ne bi bilo ljubosumja torej obema približno enako obleko (kak detajl drugačen, včasih isto blago, drug kroj, drugič obratno), ampak še vedno zgledata podobno. In si rečem, saj bo ena enkrat nosila, drugič druga.

No, tu se pa pojavi problem: potem ko imata enaki obleki, bi pa obe istočasno nosili te enake obleke. Če eno tako oblečem, hoče nujno tudi druga takrat isto met oblečeno. Saj vem, da mlajši posnemajo starejše, samo pri nas gre to v obe smeri.

In kaj je zdaj tu problem? Jah, povsod piše, kako ni dobro otrok v iste obleke oblačit, zato da dobijo svoj občutek individualnosti itd... ampak mojidve pa HOČETA bit enako oblečeni... Če ju oblečeva enako, sta čisto srečni in se jima strašno fajn zdi. Meni je v bistvu vseeno, a sta v enakih oblekah ali ne, samo škodovala jima ne bi rada. Torej: ali to lahko škoduje njihovemu razvoju, če otrok to sam zbere?

Vem, da je neumno vprašanje, ampak bi vseeno rada bila ziher. Itak ju ne bi non stop enako oblačila, me pa zanima, kadar si izbereta, če je ok, če jima dovolim (vem, da potem ljudje hecno gledajo včasih, ampak to me ne briga ). po zdravi pameti bi rekla, da ne more škodit, samo potem pa ne vem, zakaj toliko opominjajo glede tega (ali je to mišljeno samo za dvojčke in non stop oblačenje v isto)?

Pri tvojih pupah je občutek za  individulanost podlegel občutku za pripadnost. Meni se zdi to fanj. Sestrici sva, skupaj spadava. In smo kul v enakih oblekicah.

_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.

Po moji "kmečki" logiki jima občasno oblačenje v enake stvari ne bo pustilo posledic. Sej v vrtcu verjetno nista v isti skupini. Priznaj, da se tebi tud luštno zdi, ko sta enako oblečeni in zadovoljni.
Moja dva sta tudi rada enako oblečena. Pa sta različnega spola . Samo, ko sem ta večjemu na dopustu kupila piratsko majico, sem jo morala še ta mali. Pa če je en v kavbojkah hoče biti še drugi.

pri moji prijateljici je bilo isto. starejši hčeri (razlika v starosti je malo več jot eno leto) sta se vedno hoteli oblačit enako. pa je kar nekaj časa vztrajala in kupovala različna oblačila, ki jih potem nista hoteli nosit. deklici sta sedaj stari že preko 10 let in je želja po enakem oblačenju izzvenela.
no potem je rodila še dvojčici, ki jih tudi ni imela namena oblačit enako, vendar spet ne gre drugače. deklici enostavno hočeta biti enako oblečeni.
BTW: njen peti otrok je fant. upamo, da se ne bo želel enako oblačit kot njegove sestre

ne, nista v isti skupini. Ma, luštni sta, ne glede na to, kaj mata navlečeno - samo jaz sem mama, zato moje zelo subjektivno mnenje ne šteje . Sta pa srčkani, ja, itak . samo ju ne bi tako oblačila samo zato, ker sta srčkani tako. Sem se prav izogibala tega, samo zdaj si že sami lahko izbirata obleke (vremenu primerno) in tudi znata povedat/pokazat... In po pravici povedano, se mi ne da bockat zato - sploh ker rečem, da lahko imata vremenu primerno in potem ena to zbere, požegnam, ko pa druga isto privleče, pa ne - valjda to potem ni fer, ker je zadeva očitno vremenu primerna, če sem jo eni dovolila... Potem se mi zdi, pa da lažem .

uškinamama, verjetno imaš prav, ker tale pripadnost je res zelo močno izražena pri njima.

Jaz moja dva pogosto (fantka 2,5 in 5,5 let) oblečem v podobna oblačila. Model je npr. isti, drugačna je barva.
Meni je to prav srčkano. Naj se takoj vidi, da skupaj pašeta

Njima dvema je vseeno,to je bolj moja ideja.

Moram priznat, da ste me malo pomirile - očitno to ni tako redko. Pri nas pogosto dobita enak model, različne barve od sorodnikov za darila, kar se mi zdi čisto ok in niti ne pomišljam, ker nimata drugih vetrovk, torej bosta to oblekli . je pa res, da ju potem vsi imajo za dvojčici. Nekateri so potem kar malo razočarani, ko odgovorim, da nista . Jah, mogoče nekoč v tretje (pa da lubi skup pade ob novici).

hehe js pa imam dvojčici in nikoli (verjele ali ne) nista bili isto oblečeni  ... meni mi ni všeč...mogoče bosta kasneje, če bosta želeli...meni osebno mi ni  in še to...vse kar imamo za oblečt dvojno-isto, je zato,kr so nam drugi kupovali....js nikoli.... in še to ko sta se rodili, pol so videli,da pač nism js za te zadeve in nismo več dobili isto.... no ja...saj druge barve,če ne drugo 

_____________________________

*** Live life with no regrets, it's to short to wine for past, live for now, and don't look back! NEWER!!!! ***

To je tipična otroška fora. Kar ima eden, hoče tudi drugi, saj je pri igračah enako. Pomoje občutek individualnosti s tem ni ogrožen, samo tvoji živci so malo na preizkušnji

Midve s sestro sva bili skoraj vedno enako oblečeni.  In kljub temu, da sva bili 2,5 let narazen (sva še ), ona s temno rjavimi očmi, rjavimi krajšimi ravnimi lasmi, jaz s svetlimi očmi, belimi dolgimi skodranimi lasmi, pa naju so non stop spraševali, če sva dvojčici...

Drugače pa nama je bilo to ok. Mogoče sva pa zato še vedno tako navezani, da se skoraj vsak dan slišiva po telefonu in se imava res radi.

Jaz v tem res nič slabega ne vidim, no.


_____________________________

ja, meni tudi ni jasno: ena je temno rjava, druga blond, pa par centi je ipak razlike v višini... Ampak še vedno: a sta dvojčici? Pa pol, ko rečem, da ne, tko nejeverno: a res ne... ja, meni se zdi pa, da sta... Ja, bom že jaz boljš vedla, a sem obe naenkrat ven spravila, a se vam ne zdi? (sej ne rečem tako, samo mislim si ). Se mi zdi, da včasih kar ne verjamejo...

belen, jaz ju do zdaj nisem nikoli enako oblačila, ampak odkar pa sami hočeta, sem ju pa včasih.


pety, joj, to je pa tako lepo! To bi si tudi jaz za mali želela, da bi se imeli vedno tako radi kot zdaj!

ne.

in itak, pomisli - potem so vse šole s šolskimi uniformami mal škodljive 

men se zdi da te najbolj skrbi da bodo drugi ljudeje mislili o tebi da maš nizek IQ, ker ju enako oblačiš. Predlagam da se nehaš sekirat in delaj po občutku. Če hočta bit enaki, pač naj bosta. O tem se pa res ne splača sekirat.

V svetu pretiranega individualizma-je čisto lepo, da se čutita pripadni.

Meni se zdijo otročki, ki so enako ali podobno napravljeni ljubki. Če sta dvojčka, bi ju drugače napravljala edino iz tega razloga, da ju ločim. Seveda pa se mi zdi, da bi bilo vsakodnevno oblačenje v istem vzorcu, nemogoče: enkrat se en popacka, drugič drugi pomoči rokav... Individualnost gor ali dol, obleka se mi ne zdi zadostno merilo za individualnost. Saj tako ali tako vsi gledajo kaj je modna zapoved - torej že tu izgubljajo na individualnosti. Gre se zato, da se počutita "in".

Enkrat mi je bilo fenomenalno, ko sem videla mamico in hčerkico v enakih oblekicah! Izgledalo je super! Enaka lupina, druga vsebina, vsekakor pa znak pripadnosti.

Po drugi strani mi je pa hecno, če partnerja oblečeta enako trenerko. Tega pa v okvirih modnega okusa ne prebavljam.

Evo, zelo lepo lepo napisano!

Zdaj se počutim ko debil, ker se na to sploooh nisem spomnila!


ma, to me res ne skrbi: enim je všeč, drugim ni, vsem itak nikoli nisi všeč. Sem delala že bolj "čudne" reči - recimo to, da mali nista meli pleničk zelo zelo zgodaj, tako da sem se čisto navadila na "čudne poglede" - pa v bistvu že celo življenje poslušam, da nisem normalna in zdaj to jemljem kot kompliment - saj si nikoli nisem želela biti taka kot vsi ostali . Za moj IQ se pa res ne sekiram - kolikor je bil zmerjen, mi je čisto ok, ne menjam .  Kaj si drugi o njem mislijo, je pa njihov problem. Z vsemi se nisem nikoli strinjala, navadno niti z večino ne. Tako da glede tega res nisem nesamozavestna, da bi rabila potrditev od naključnih ljudi, saj to je čisto merljiva zadeva.

Ampak že predno sem imela otroke, sem večkrat prebrala kje ali slišala, da jih ne smemo enako oblačit, pa mi zdaj ni bilo jasno, če to res tako škodi... ker si ne predstavljam, kako bi.

mislim, da je pri dvojčkih ( in pogosto tudi med brati in sestrami) večji problem to vseživljenjsko primerjanje sposobnosti, karakternih lastnosti in podobno, kot pa oblačenje v enake cunje. Prav to večno primerjanje jim  gre najbolj na živce in hočejo pokazat razliko vsaj s tem, da niso enako oblečeni...To vem s prve roke, ker imam bližnjo sorodnico, ki je dala v otroštvu to skozi.
Skratka hočem reči, da če boš ti svoji dve bučki sprejemala kot dve različni in samostojni osebici, ne bo imelo nobene veze v kaj jih boš oblekla. Jaz sem mnenja, da moramo otrokom zaradi strahu , da se jim kaj ne  bi zgodilo, že tako prepovedati ogromno stvari. Pa jim dajmo vsaj prosto pot pri oblačenju (seveda  če zberejo v skladu z vremenom)...Torej , če želita biti enako oblečeni, zakaj pa ne....Tudi meni je to prisrčno...po mojem sta takšni retro bombončici ..
Tudi sama večkrat kupim skoraj enaki majčki ( posebej poletni s kratkimi rokavi)za moja škrata, čeprav sta različnih spolov...Nimata nič proti, pravzaprav jima je to všeč... Pa tudi sebe se spomnim, da sem bila vesela če sem dobila kdaj kaj podobnega za obleči kot starejši brat, ki je bil moj idol...sem se takoj počutila večjo in pomembnejšo ...

Tudi naši dve sta občasno enako/podobno oblečeni. Tudi pri nas večina enakih cotk kupijo sorodniki, meni je pa to čisto všeč. Tudi njima se zdi fajn, ko sta enako oblečeni. Je pa to res poredko.
Nimam nikakršnega negativnega mnenja o enakem oblačenju.

Meni je tudi vsec, ko vsem trem oblecem podobne mikice.
Teh imamo kar nekaj, ker jih moja sestra pridno nosi z razlicnih koncev sveta.

Moja starejša dva sta fantek in punčka pa se jima tako fajn zdi, če imata recimo pulover enak   

_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

Mislim, da mi karkoli drugega niti ne bi pustili . Seveda ju tudi primerjamo: ena je temna, druga blond, ena ima smisel za nekaj, druga za drugo, eno to zanima, drugo nekaj drugega... Vendar se mi to zdi del osebnosti: kakšen si, kaj te zanima... Ne vem, mene to ni motilo, če so ugotavljali, kako smo si zelo različni, še fajn se mi je zdelo . ne bi pa hotela, da bi mislili, da sem ista kot sestra (je pač starejša). Čeprav je bila seveda tudi moj idol, ko sem bila še mala.
pelin, daj malo razloži to o primerjanju - mislim, kdaj je škodljivo - v kakšni obliki,... (vem, da bo tema skrenila, samo saj je moja, hehe), da vem, česa ne smem počet. Ne bi ju rada kaj brezveze matrala - saj je vseeno, kako kaj povem.


Ja, se popolnoma strinjam - saj zato sem pa prišla do tega problema . Ker sta sami hoteli bit isto oblečeni... Mojidve sta bili najbolj srečni, kadar smo bile vse 3 podobno oblečene (recimo enkrat smo mele vse 3 kiklce - poleti - in se jima je straaaašno fajn zdelo ). Ronja še zdaj vedno opazi, če imava enake barve majco gor, recimo. Oz. dostikrat ona zbere svojo, ko vidi mojo. Res pa je ona ful na cote mahnjena - vse opazi (jaz nič), se uči, kaj skup paše - res svašta, glede na to, da tega ni mela priložnosti doma videt ...