danes sem res na dnu.  ne zam opisat ta občutek ... zdi se mi, da že celo življenje delam napake pri izbiri svoje poklicne poti... danes pa sem stara 30 let in totalno brez motivacije za naprej, brez volje, na napačnem mestu, ne čutim radosti ob opravljanju dela, samo sanjam kako bi jaz delala kaj drugega a ne najdem 'jajc' da bi se usmerila tam... nimam dovolj znanj, moči pa tudi me je strah zapustiti mesto kjer sem zdaj, ker ne vem kaj bi me čakalo... bistvo je, da sem totalno nesrečna na tem delovnem mestu, ne najdem pa poguma, da bi to mesto zapustila... in se usmerila drugam, ker če bi mesto zapustila nebi imela denarja za se usmerit drugam, če pa se ne usmerim drugam imam občutek da bom umirala na obroke tukaj.. ta začaran krog ... jezna sem sama nase, da se nisem mogla odločiti drugače ko je bil še čas.. zdaj pa se tle smilim sama sebi ko kak bedak... sem morda prelena ne vem, morda v depresiji, samo kako ven iz tega?  muči me nesamozavest, pomanjkanje izkušenj v tej drugi smeri, strah me je da mi ne bo uspelo... mnogo ljudi mi reče, da sem lahko srečna kjer sem zdaj... zakaj sem potem tako nesrečna? Joj kako bluzim, se opravičujem ampak sem danes res nekam 'psihično' usmerjena... že sama sebi hodim na živce, ker se ne morem že enkrat odločiti kaj želim od tega življenja...  NEODLOČNA

Najprej VSE NAJBOLJŠE.  
Moja želja za r.d. pa je da najdeš odločnost v sebi in zamenjaš službo oz. se vpišeš na faks ki te veseli da boš zamenjala lahko službo. Stara si komaj 30 let in menda ne boš delala še 25 let in več nekaj kar te ne veseli. Pa ni ti treba službe pustiti in ostati doma brez denarja (razen če se ti finančno izide), najprej si poišči novo tako ki te veseli, pol pa zamenjaj.

_____________________________

NESRAMNA sem, brez kančka slabe vesti, počutim se prisrčno.... ZLOBNO:)

Že to, da si pripravljena sebi in svetu priznati, da to ni to, je pol prehojene poti. Priznavaš nezadovljstvo. Hrepeniš po nečem drugem. In vsega tega se zavedaš. Torej pol poti je za tabo. Zdaj pa naprej lepo počasi, korak za korakom. Glej na trenutno službo kot na nekaj začasnega. Kot na nekaj, kar ti služi kot odskočna deska. In začni počasi delat na tem, da boš nekoč dosegla cilj. Vpiši se v ustrezno šolo, tečaj...ne vem, ti sama najbolj veš, kateri koraki so potrebni, da boš nekoč opravljala poklic, po katerem hrepeniš.

Dosti dobre volje bo potrebno, ampak če je želja res velika, ti bo uspelo. Samo ne odnehat.

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

 Vse najboljše! Če nisi zadovoljna s službo pojdi naprej s pokončno glavo. Sej lahko iščeš službo med tem ko si še v tej. In če te kje vzamejo, se zmeni za odpovedni rok. Lahko pa si tudi vesela, da jo sploh imaš. Jst naprimer sem doma že 6 mesecev in jo sploh ne dobim.

Še vedno je čas, madonca saj nisi stara 50 in tik pred penzijo!

Ko se obrne ničla, se res spremeni pogled.

A ko se bo obrnila naslednja ničla boš lahko samo še jamrala, zakaj nisi naredila, ko si še lahko. Danes pri 30tih še lahko. Pri 40tih pa bo veliko težje ali celo nemogoče. Ampak če se odločiš pri 30tih bo pri 40tih lahko že urejeno.

vse najboljše za 30 rojstni dan ribica


No da ti povem nekaj; stara sem 30 let, imam dva majhna otroka in študiram!

Vidiš, vse se da! pa ne mi rečt, da se ti ne da, da se, jaz sem ful padla not in zdaj planiram kaj vse bom še dosegla,... tako da ... da se

 punce hvala, ampak danes je bilo mišljeno zdaj sem stara 30 let ne ravno na današnji dan, se opravičujem, če sem napisala na način, da je tako zgledalo.
Kar se tiče menjave službe pa me je zelo strah ... posledic in sicer kako bi se jaz znašla v novi službi (nobeden me ne bo vzel, ker iz tiste stroke nimam izkušenj) zato sem tako nesrečna... morda mi lahko pomagate, želela bi postati cvetličarka in odpreti svojo cvetličarno vendar nimam pojma kako se trgovino odpre, nimam financ za tak podvig in sploh če nimam te izobrazbe mislim da se sploh ne da... sploh pa mi vsi govorijo da sem čez les, da želim iz končanega faksa stopit 'korak nižje' ampak če tisto niso moje ambicije ne vidim nobenega smisla vztrajat... ne vem...

Ideja je krasna, tudi jaz sem si vedno želela imeti svojo malo cvetličarnico:)

Še vedno ni prepozno, seveda, če imaš voljo in veliko financ, kar je že druga zgodba.

Bi želela postati cvetličarka samo v svoji cvetličarni, ali bi bila cvetličarka tudi kje drugje zaposlena? Ker, za postati cvetličarka po moje ne sme biti problem (pridobiš primerno izobrazbo).

Odpreti svojo cvetličarno, pa ni več hec. Za to pa ni dovolj veselje do cvetličarstva ampak predvsem do poslovanja. Ker resnici na ljubo, v svoji cvetličarni ne boš rožic prodajala ampak boš morala skrbeti za poslovanje in zagotoviti plačo za preživetje še kakšnemu zaposlenemu.

Za začetek predlagam, da se nekje  zaposliš in spoznaš branžo, poslovanje, trike, stranke....  Šele nato, čez čas pride tista sigurnost, da zaupaš v svoje sposobnosti in možnost uspeha.

Tako pa je tvoja želja sedaj le sanjarjenje iz kakšnega filma in nima zveze z realnostjo.

ja tehnofil, tega se zavedam zato me tako muči... moraš bit prvo dober poslovnež če želiš ustvarit kaj takega jaz pa v svoje sposobnosti močno dvomim  še posebaj ker nisem še nikoli delala v trgovini... pa je treba spet met izobrazbo v tej smeri... tukaj pa se jaz žrem , da nisem prej razmišljala o svojih življenjskih ciljih prej ampak sem se samo prepuščala toku... zdaj pa mam...

uuu cvetličarno in v njej en tak kotiček z doma ustvarjenimi torej ročnimi darili - izdelki pa bi jaz tudi imela. Si iz MB?  Se hitro zmeniva za akcijo

ja pa ljuba duša v čem je problem? Zdaj so ravno vpisi! Pozanimaj se kakšno šolanje potrebuješ, narediš izpite in greš sanjam nasproti, a je to tak problem? jaz to ravno delam

ah, saj ni vse tako grozno .

1. kaj si drugi mislijo, nima nobene veze. Važno je, kaj ti misliš, da bo tebe osrečevalo in da slediš svojim sanjam .
2. Nikakor ne mislit, da si zaradi dosedanjega življenja naredila veliko napako. Ni res. Če ne bi imela teh izkušenj, ki si si jih nabrala do sedaj, mogoče spoh nikoli ne bi ugotovila, kaj si želiš. In ravno zaradi teh izkušenj si danes to kar si! Poleg tega si ugotovila, kaj si želiš, koliko ljudi je, ki tega nikoli ne vedo.
3. Če prav vem, moraš ravno za cvetličarko imeti ustrezno izobrazbo. Ampak, saj danes je vse mogoče, šolanje ob delu npr. Poglej malo na int. strani ministrstva za šolstvo, vseživljensko izobraževanje, andragoški center, ljudsko šolo, ni vraga, da imajo kje napisano kaj o tem, kako pridobiti ustrezno izobrazbo.
4. Odpret firmo ni noben bavbav. Dobiš enega ekonomista, da ti naredi poslovni načrt, lahko tudi študenta ekonomije, da tvojo cvetličarno naredi za diplomsko nalogo  (ali pa ga nearediš sama). Kako se odpre firma imaš obrazloženo na straneh Gospodarske zbornice Slovenije. Tudi če firma propade, imaš še vedno neko izobrazbo, pa tudi ob ves denar nisi, ker imaš še vedno posode, rože, mize, računalnik,.... res se doloćena vrednost izgubi, a nekaj vendarle ostane, a ne. Sicer pa - spoh ne mislit na to, misli samo in izključno na uspeh.
5. Sporoči nam, kdaj boš imela odprtje, ker bomo RR-jevci tvoje stalne stranke . One big happy family .

Zaupaj vase in uspelo ti bo!

Ankica , vidim da bolj zaupaš mojim sposobnostim kakor jaz sama  hvala, torej bi najbolj smiselno bilo, da se vpišem v program cvetličarke, potem pa ne vem kako bi s podjetjem ker je namreč treba imet kapiral, pa prostor,...  ne vem kako se znajt... pa obstaja kakšen tečaj kako se posluje v trgovini? Je cvetličarstvo specifična smer?

Pojdi po vrsti. Najprej si pridobi ustrezno izobrazbo. Vmes lahko greš tudi do kakšne cvetličarke, ki se ti zdi OK po karakterju in ji malo pomagaš ob prostih dnevih, dopustih,... da si pridobiš malo izkušenj. Kaj veš, mogoče te kdo celo zaposli. Potem boš pa videla naprej. Za prostor vzameš v roke oglasnik, malo hodiš okoli in najdeš primernega. Kapital - greš na banko. Še prej pa si narediš poslovni načrt, v katerem predvidiš vse stroške, od svinčnika, škarij, elektrike, ogrevanja,... do rož, darilnega papirja. Narediš še izračun za predviden dobiček, v začetku bolj konzervativnega, pa vidiš kje si s stroški.
Glej, meni se ne sanja od poslovnih zadevah. Pa sva z možem en čas vseeno zelo resno razmišljala, da bi odprla svoj posel. Potem se je sicer obrnilo drugače, ampak če želja obstaja, ni vraga, da jo ne izpolniš. Internet je zelo koristna zadeva .

HEJ, to pa sploh ni tako težko. Če si nadarjena seveda.
Če imaš fax, potem bo prekvalifikacija MAČJI KAŠELJ.

Kako bi jaz začela:
Odpreš za začetek popoldansko obrt. To se uredi v par urah in ne rabiš nobenega kapitala.
Vse, kar pride izpod tvojih rok, fotografiraj
Naredi si posamične sklope aranžmajev( poroka, velika noč, božič, valentinovo....)
Zdaj prihaja velika noč, ponudi se, če je kje potrebna pomoč pri izdelavi izložb, aranžmajev. Ponudi svojo pomoč različnim trgovinam, da urediš izložbo, ne zahtevaj plačila, postavi pogoj, da nekje v izložbo na vidnem mestu piše: aranžirala: tvoje ime in podatki

Ponujaj se za okrasitve cerkva ob porokah, zdaj spomladi je cvetja ogromno, pa ljudje ponavadi s svojih vrtov prinašajo cvetje in krasijo cerkve, probaj se uštulit......

Tako si počasi gradiš nek renome, pa šele čez nekaj časa odpreš cvetličarno. Vmes pa seveda pridno varčuješ dinarčke in hodiš v sedanjo službo.

Srečno.
Veš, tudi jaz sem 30, pa še nimam občutka, da sem zavozila, čeprav še nisem ugotovila, kaj bi resnično rada počela.



_____________________________

Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.

Pozdravljena!

Izkušnja moje mame je taka: Delala je v pisarni. Delo je včasih nosila tudi domov, izobrazbo ima srednjo. Zdaj je stara 43 let, toliko let sekiranja ji je (nam je) presedlo. Odločila se je poskusit (dooolgo časa smo jo mogli nagovarjat)- iskala je novo službo. Dobila jo je, sicer stopila korak nazaj, pustila tisto, ki ji je povzročalo nočne more in zdaj je POPOLNOMA NOV ČLOVEK. To se je zgodilo letos, čeprav je tarnala že dosti prej. Bala se je zapustiti delovno mesto in poskusiti drugje. Danes pa vsi vemo, da je bila to njena najboljša odločitev. Zato: pogumno, stremi k svojim ciljem in jih uresniči, samo tako boš lahko srečna in sproščena tudi v vsakdanjem življenju! Leta sploh niso ovira- sploh pa si ti še mlada!

Veliko sreče in poguma, verjamem, da ti bo uspelo!

_____________________________

Si doma? Doma si. http://www.facebook.com/doma.si.vesna

Sicer ne vem kakšna je tvoja izobrazba ampak po mojem bi lahka odprla svojo obrt kot glavno dejavnost bi dala kar si pač po stroki, kot stransko pa cvetličarstvo. Lahko tudi kakšen tečaj po mojem narediš. Če pogledaš npr. ono Renato Peterko ona ni bila frizerka pa je imela svoj frizerski salon.

Ce se prav spomnim je program cvetlicar na srednji kmetijski soli. Glede na tvojo izobrazbo in na to, da je cvetličar triletni program, ti bo vecina izpitov - predmetov priznano, tako, da ti ostane opraviti samo strokovne predmete in eventualno prakso.
Na tvojem mestu bi se spustila v to izobrazevanje oz. opravljanje manjkajocih izpitov iz strokovnih predmetov, iskala sluzbo (mogoce popoldansko, poleg sedanje sluzbe) v kaksni cvetlicarni in tako preverila ali je res cvetlicarstvo taksno kot si ga zamisljam kot poklic.
Ce zelis odpreti cvetlicarno veliko ti lahko pomagajo na cebtru za razvoj malega gospodarstva:
http://www.ljubljana.si/si/gospodarstvo/poslovno_okolje/crmg/default.html 

Kar se tice volje in hrabrosti... kaj pravzaprav lahko zgubis?

jst tud-tudi moje današnje razmišljanje je tako,... sodeč samo po naslovu in mojim občutkom


_____________________________

malo igrivosti in veliko barv nam polepša dan... pa tudi če je samo firtuh... prijetno poletje


http://taja-tekstilneustvarjalnice.blogspot.com/

Anonimna, kje pa piše, da če imaš faks, da moraš v tistem delat? jaz sem malo pred diplomo...pa sedaj začenjam ugotavljat kaj me veseli....ja to kaj študiram me veseli, ful veseli, ampak ko sem videla kako to zgleda v realnosti me je vrglo nekaj metrov nazaj....in sem začela razmišljat kaj sploh želim....pa sem našla...tudi nekaj podobno tvoji želji...in kaj bom naredila....v prihodnjih mesecih bom šla na GZS narediti licenco, ki jo potrebujem za o delo (čeprav je ob narejeni diplomi ne potrebujem nujno), ampak bi jo rada imela za vsak slučaj...potem še nekaj dodatnih izpitov.....in potem bom lahko uresničila svoje sanje...če bom v "temo brcnila" pa bom kljub vsemu imela faks in pri svojih mladih letih še zmerom šla v poklic, katerega se učim na faksu....

To, da bi pa bil korak nazaj....to sem pa tudi jaz slišala od svoje babice...kako take nizke želje ob faksu??? Pa sem ji lepo odgovorila, raje korak nazaj in nekaj kaj me veseli, kot pa doživljenjsko sekiranje in otožnost o tem kaj si sfalil. A ni res?

Zato le s polno paro naprej....je pa res, da je dobro, da si narediš nek poslovni načrt, premisliš kako s financami, in vse potrebno , ampak če imaš željo in misel, da si sposoben, bo vse šlo.

Najprej vse najboljše....

Jaz že od OŠ nisem vedla kaj želim biti, in ko je prišel tist 8.razred ko sem se mogla odločit v katero SŠ naj grem tudi nisem vedla ker nikoli nisem o tem razmišljala... odločila sem se za poslovno smer da bom imela vsaj V. stopnjo izobrazbe in če vrjameš ali ne tudi zdaj točno ne vem kaj bi rada.. vendar tukaj kjer trenutno delam kot študentka, mi tako odgovarja, in tukaj sem se tudi našla... sevede so tudi kakšne take stranke da bi jih včasih s kolom po glavi, ampak včasih te pa tudi kera nasmeje...  pa sem dobila par možnosti delo kot poslovna sekretarka, to je moj poklic, pa niti ne razmišljam da bi šla tja, ker nočem kaj takega sploh delat....

_____________________________

~Ladies, if a guy ever tells you, he wants to cover you from head to toe in honey, and lick it all off inch by inch, that's the man who hasn't done it before. ~ Love you CT ~

Hej, saj si stara 30, ne 90 let! Saj imaš še čas! Se usmerit drugam, naredit karkoli! Če nimaš financ brez te službe, pa si želiš spremenit delovno mesto, potem si najprej najdi novo službo, ki te bo veselilo in šele potem pusti to službo. Če bi nova (željena) služba zahtevala nova znanja, se pa najprej vpiši v šolo, kjer jih boš dobila in vmes delaj tukaj. Je veliko lažje delat bedno delo, če veš, da ga ne boš delal večno, vzameš to kot študentsko delo, par let, potem pa boš itak delala to, kar te veseli.

Ok, kar se tiče cvetličarstva, je res malo riskantno, da bi zdaj na vrat na nos odprla cvetličarno, če še nisi nikoli delala v njej.

Ampak ti pa povem iz lastnih izkušenj, da se da dobit delo kot cvetličarka tudi, če nisi sicer iz te stroke - ker sem jaz to delala preko študenta. Imela sem 3 dnevno avdicijo, da je cvetličarka videla, če mam smisel za to in potem me je vzela. Torej, če si samo želiš delat kot cvetličarka, ni problem.

Če pa res hočeš met svojo cvetličarno, ti pa svetujem naslednje:
1.) pojdi in naredi neko cvetličarsko šolo, tečaj, popoldansko izobraževanje, karkoli, nekaj, da vidiš, kako to zgleda!
2.) pojdi na kak tečaj vodenja, trženja, poslovanja,... spet kakršnakoli oblika, samo da je dober, da boš kaj odnesla od tega
3.) poglej po netu, recimo univerzitetni inkubator, kako se tega sploh lotit, poveži se z drugimi poslovneži, sprašuj, kako so se oni lotili, spravljaj in piši si informacije in mej vizijo, kako boš ti to speljala
4.) začni namensko šparat, pozanimaj se pri bankah, kako je s krediti, če se da varčevat prav s tem namenom in dajo mogoče kje boljše obresti,...

To vse še medtem, ko si v svoji službi. ker boš delala nekaj kar te veseli, pa čeprav popoldne, ti tudi v službo ne bo tako hudo hodit, saj si boš s tem denarjem lahko plačala vse te tečaje in šparala za svojo cvetličarno. potem ko boš imela že nekaj financ našparanih in vso znanje o kreditih itd... ti vseeno svetujem, da greš enkrat prej delat v eno cvetličarno, kot pravi tehnofil, da spoznaš vse skup, potem pa pogledaš okoli sebe, če slučajno poznaš kakega dobrega poslovneža, ki bi bil pripravljen s tabo odpret zadevo,... in se vržeš not. Ma ni vrag, da ti ne rata, če se potrudiš! mi navijamo zate!
In počasi pa previdno do cilja, hitro itak ne moreš, če ne zadaneš na loteriji