oh, dekleta, jaz sem že čist . Z malim hodimo v RA in začeli bomo tudi z neurofizioterapijo. V RA so nam pokazali vaje, katere naj bi z malim delala 3x dnevno po 20-30 minut. Mali pa noče in joče . Pa nič ne pomaga, če se mu zraven smejim, mu prigovarjam ... ne gre. Nekaj malega narediva, definitivno pa ne toliko, kot bi morala.

Ima katera podoben problem? A naj ga silim - se bojim, da se mu bo cela scena še bolj priskutila. Bo sčasoma bolje?

Poleg tega pa še ponoči slabo spimo, tko da sem res čist hin

_____________________________

moj 3-letni otrok na morju, navdušeno in razneženo opazuje mravlje: "iii, mravljica! Nosi drugo speštano mravljico!"

Ne vem, če ti bo moj odgovor všeč, ampak moj pristop k NFTP je bil "hočeš-nočeš-moraš"! Moj sin je začel NFTP obiskovati pri cca. treh mesecih in do sedmih/osmih je bil praktično negiben - ni se obračal, ni dajal nogic v usta,...
Terapijo sva obiskovala enkrat tedensko ali še redkeje, ker je velika gužva, vaje sva delala doma trikrat na dan po 20 - 30 minut. Fizioterapevtko sem pri delu snemala in prosila, da natančno razloži prijeme in enake vaje sem delala tudi sama. Seveda je bil jok in stok in upiranje ampak nisem popustila, ker enostavni nisem smela. Tudi če sem tudi sama jokala zraven!
Ko se je pri osmih mesecih začel plazit, sem imela priložnost videti, kako pri vsakem gibu uporablja motorični vzorec, ki je bil del posamezne NFTP vaje. Potem je kar naenkrat dvignil ritko in se gugal, čez par tednov je že sedel in kmalu vstal. Čez par mesecev je že hodil ob ovirah. Po treh tednih take hoje pa se je en dan kar obrnil od kavča in se odpravil samostojno naprej. Naslednji dan je prehodil že ves prostor in praktično shodil - v enem dnevu!
Zasluge za tako hiter motoričen razvoj pripisujem zgolj in samo NFTP in moji vztrajnosti. Je bilo pa včasih res težko!

Se v večini strinjam s tem, kar je napisala Selena!
Vztrajaj, vztrajaj in še enkrat vztrajaj!
Tudi jaz sem na začetku jokala, pa se obremenjevala, ampak potem vidiš, da to ne gre!
Je pa res, da sem jaz ubrala malo drugačno pot, in sem telovadila samo enkrat na dan, in takrat intenzivno! OB preoblačenju, previjanju, igranju,..., takrat sem pa istočasno naredila še nekaj vaj, ga malo "raztegnila" in tako je v bistvu moj otrok čez cel dan pomalo telovadil.
Midva še vedno hodiva na fth, čeprav je star že malo čez tri leta, vendar pri našem gre za težjo CP. Pa čeprav ne hodi, sse opazi napredek in važno je, da ne nazaduje!
Tako, da le pogumno naprej! Boš videla, kako se ti bo obrestovalo.
Pa en velik  za mamico in malega!

Tudi jaz hodim s tamalo na fizioterapijo. Dolgočasa je bil jok, ker posameznih vaj wenostavno ni zmogla in so bile zanjo pretežke. Po 20 minutah je že utrujena spala. Sem že čisto obupala, ko je čez noč naredila ogromen skok. Ojačala je in zdaj ji 45 minut vaj ne pomeni nobenega napora več. Trud se bo izplačal, boš videla.