sin star 4,5 let zelo glasno govori..ne vem, tako iz navade..mogoče tudi jaz malo glasneje govorim in moja mami ampak on je pa ekstrem:)
sluh smo dali pregledati cca 2 leti nazaj ko je imel ponavljajoča se vnetja in je vse ok, vnetja so se s cepljenjem nehala..

ne vem..js sm ga sprejela takšnega kot je, res veeeeliko govori ampak to pač je on..
mi je pa na govorlnih dala mislt vzgojiteljica ko je tudi ona omenila da je bolj glasen in da zna bit problem v šoli ker večina vzg. ne mara glasnih otrok
čeprav vem da pač tak je me vsake tok malo razjeda en črviček..

sem že razmišljala o tem in sem prišla do zaključka da se je verjetno to navadil v vrtcu ker je pač želel pozornost/nekaj povedati in če hočeš pri 20 otrokih da te kdo opazi moraš biti malo bolj glasen..

sj ko začne govort mu rečem da naj bolj potiho pove da smo zraven ampak do naslednjič vse pozabi:)

_____________________________

Opazujem te kako mirno spiš, te pobožam in ti že stotič preštejem vse prstke...In šele, ko tvoja dlan leži v moji, opazim, kako zares majhen si. Tako majhen si-pomeniš pa mi ves svet!

Nič se sekirat. Moja kolegica je rasla gor s štirimi brati in si je lahko svoj prostor pod soncem izborila samo, če je bila zelo glasna. To se je poznalo tudi potem v šoli, ampak, smo vsi preživeli. Morda vstrajajte pri tem, da govori tiše, morda bo kaj pomagalo. Sicer pa, ko bo šel v šolo, hitro v kakšen gledališki krožek ali kaj podobnega, da se bo lahko nagovoril :-D

ja to govorjenje
js veliko govorim, ampak on je pa absolutni zmagovalec še sreča da je moj bolj tihe sorte k če bi še on tok govoril ne vem kako bi se pol zmenili kdo je na vrsti

_____________________________

Opazujem te kako mirno spiš, te pobožam in ti že stotič preštejem vse prstke...In šele, ko tvoja dlan leži v moji, opazim, kako zares majhen si. Tako majhen si-pomeniš pa mi ves svet!

Ja, naš fantič (5 let) tudi precej na glas govori, mu ves čas ponavljam, da imam 2 ušesi in da ga dobro slišim ampak ne pomaga kaj dosti.

Pri nas mož govori potihem in zbrano (modro ) jaz pa kar ropotam tja v tri dni. In polža se prilagaja. Ko je z njim, govori bistveno tišje, kot če je z menoj.
Najboljši način je, da se tudi vidva z njim začeneta pogovarjat tišje. Ker, če bosta vidva lepo na vsako njegovo "kričanje" odgovorila tišje, potem bo avtomatsko začel ponavljat.

Je pa odvisno kako ga bosta navadila. Jaz sem po rodu pač Blejc in pri nas se govori vsaj še enkrat glasneje, kot drugod po Sloveniji Nimam pojma zakaj to...

Nč bat, samo par decibelov nižje govorita vidva, pa bo tudi mali. Če pa ne bo pa tako kot pri nas, Polža vpije skupaj z mano in včasih mi pravi mož, da misli, da jih je najmanj dvajset v kuhinji :)

Živjo!

Pri nas smo bili tudi vajeni glasnega govorjenja, še posebej jaz :) Glasen govor v kombinaciji z obilico petja in pegadoškim poklicem je privedel do težav z glasilkami (vozlički) lansko jesen. Na ORL sem dobila krasno logopedinjo, ki me uči tišjega, mirnega, počasnejšega govorjenja. Najprej sem bila čisto nesrečna, ker se je fuuuul težko odvadit načina govora (se mi je zdelo, da to sploh nisem jaz, če govorim tiho in mirno), ampak zdaj sem pa zelo hvaležna za to izkušnjo, ker sem najprej umirila sebe (meni je bilo to blazno težko, ker prihajam iz 8članske družine, vsi glasni in zgovorni in ni šlo drugače, kot da takorekoč vpiješ) in posledično še otroka, ki sta bili na meji glasnega govora. Zdaj vsi, vsaj večino časa, govorimo tišje in mirneje in je krasno.

Tako da vsem s podobno težavo priporočam, da počasi počasi poskušate spremeniti način govora, se splača. Ampak se moraš skoz opominjat, oz. še bolje, če te kdo drug (jaz sem zabičala možu in otrokoma, da me morajo opozorit, če sem preglasna - veš kok se jim fajn zdi! )

Ja, pa logopeda priporočam, absolutno! Saj verjetno vzame vsaj na 1. pregled tudi otroške preglasne govorce, lahko vprašaš ... Jaz prej sploh nisem vedela, da se logopedi tudi s tem ukvarjajo, sem mislila, da so samo za R-je porihtat :)

< Sporočilo je popravil pomlad08 -- 7.11.2013 16:42:44 >