Jaz bi rada le malo tolažbe, ker vem, da vas je veliko dalo to že skozi. Porodniška se mi je iztekla, koristim še dopust in se 19.5. vračam v službo. Doma sem od 1.1.2007, ker sem imela pred porodom še bolniško, tako da je kar dolgo časa minilo od delovnih obveznosti. Zdaj me je pa kar groza, ker vem, da me čaka toliko obveznosti, moj sinko bo pa doma z mamo in atom. Vem, da bo z njim vse v redu, bolj me skrbi, kako se bom jaz prilagodila. Poleg vsega me čaka še več dela kot pred porodniško, drug sistem dela, ki bo zahteval še več moje prisotnosti na delovnem mestu in posledično manj časa za mojega . In sem živčna, žalostna in ne vem, kaj še. Kar zjokala bi se. Kako se spopasti z občutkom, da zapuščaš otroka, čeprav temu v resnici ni tako?

Saj boš lahko večkrat poklicala in izvedela, ka počnejo in to. Bo v bistvu tako,d a boš točno vedela, kaj dela škrat tisti trenutek. To bo res veliko bolje, kot če bi bil v vrtcu. Pa še, če jima res zaupaš, potem ti bo veliko lažje. Kar pogumno.

Meni je ta občutek, da lahko pokličem, kadar hočem, res veliko pomenil.

Pomisli na nekatere, ki so ob nastopu porodniške ostale brez dela in se nimajo kam vrnit.
Ali bi raje namesto sprehodov in potepanj z dojenčkom pisala prošnje in hodila na razgovore, kjer ti očitno dajo vedet, da mamica z majhnim otrokom pač ni zanesljiva delovna sila??!!
Bo v redu tolažba?

Solero, mi je čisto jasno, da sem na boljšem od tistih, ki so izgubile službo po porodniški. Če bi se to zgodilo, ne bi imela veliko od otročka, ker bi bila samo živčna od iskanja službe in razgovorov. Imam pa takšno službo, ki ne zahteva 8-urnega delovnega časa, ampak gre za fleksibilno delo, ki se ponavadi zavleče na ves dan. Tako se lahko zgodi, da bom par dni v tednu prihajala domov šele okoli pol osmih zvečer. S tem, da bom zjutraj odšla ob sedmih. Zato sem toliko bolj žalostna ob vrnitvi na delo, ne glede na to, da imam rada svoj poklic.

Ah bolj je grozna misel, kot povratek sam. Ponavadi se itak bojimo navideznega, na začetku je težko, ampak gre, vse se da sfolgat. Sploh pa če ti bodo otroka pazili tvoji, ma kam lepše. Jaz sem dala mojga 11 mesečnega v jasli in se mi je srce paralo, ampak smo preživeli.

sem ena od teh ki me čaka prav to pogodbe mi niso podaljšali ker sem bila noseča in to se je zgodilo že drugič vendar me je prvič vzel nazaj isti delodajalec sedaj me čaka isto spet moram ponovno pisati prošnjo nevem če me bo ta isti vzel nazaj ker imam sedaj 2majhna otroka imam malo upanja ker me tam vsaj poznajo kakšen drugi me bo teško vzel pa še oba bosta V VRTCU KER DRUGEGA VARSTVA NIMAM KARPOMENI DA SE TI NIMAŠ KAJ SEKIRAT SLUŽBA TE ČAKA PA ŠE VARSTVO MAŠ NEBO TI TREBA SKRBET ZA BOLNIŠKO....

Kar pogumno! Verjamem, da te stiska pri srcu z vsakim dnem, ko se v mislih "poslavljaš" od svojega otročička.

Če pa imaš rada svoje delo in družbo, potem boš videla, da se ti bo že po nekaj dneh ali tednih zdelo, kot da nikoli nisi bila na porodniški. Saj meni se je tako zdelo. Sicer sem bila doma samo za čas po porodu, pa vendar, tudi to je kar konkretna doba odsotnosti iz poslovnega sveta.

Bodi srečna, da imaš možnost varstva doma, to je tudi meni veliko pomenilo. Pa izkoristi tiste skupne trenutke, ki ti bodo na voljo. V vsaki stvari poskušaj najti kaj dobrega oz. se zavedaj, da je lahko še veliko veliko huje.

Saj bo. Srečno!!

tu jaz sem na tem, da si poiščem novo službo ob izteku porodniške, pa še diplomo naj bi napisala, čeprav sem sklenila, da bom mentorju predlagala, da to naredim jeseni in takrat upam, da bom imela tudi kje delat. sicer pa se mala že navaja na varstvo, če hočem jaz kaj napisat. to je po eni strani prednost, da sva tega vajeni. kar poguno, le misel na to je grozna, potem se stvari kar uredijo.

Veš Biga, mene je tudi tega groza. S tem, da moram jaz se šlužo iskat, ker sem v času porodniške ostala brez. Ker delam v vrtcu, bom službo iskala septembra,oz. če jo dobim začnem s 1. septembrom, ker takrat najbolj iščejo. Moja pika bo takrat stara 8,5 mescev in me je kar groza da jo že takrat pustim v varstvu pri tašči, pa ne da ji ne zaupam, ampak bo še tako micene.Z njo bi mogla bit še 2 meseca Čaka me še poletje, da razmislim, ali si res želim iti že delati, ali bom pač kasneje iskala službo, ki ne bo v moji stroki, pa bom eno leto potrpela, potem pa spet v lov za službo.
Uglavnem, te popolnoma razumem in tud jaz bi najraje ko pomislim, da bo treba prezgodaj delat.

Vsak dan bo ta skrb manjša. Ni mamice, vsaj po mojem no, ko je ne bi malo stisnilo ob odhodu v službo in ob misli, kako bo njen otrok.  Saj veš, da bo v dobrih rokah, glede časa pa-saj več, kako je denes. Služba je služba. Razen, če si najdeš drugo, z drugim delovnim časom.

Mene je malo stiskalo, predvsem to, kako bo zjutraj, ker je moral ustajat že ob 5.00, ob 5.30 je bil že v vrtcu, domov pa je hodil ob 15.30. Druge variante takrat ni bilo.

Potem pa sem ob delu pozabila na skrbi. Kasneje pa se je tudi obrnilo tako, da ga zdaj mami vozi v vrtec in iz vrtca in je bistveno kasneje tam, pa tudi prej gre domov.

evo jaz sem isto ko zelva samo da sem rodila v novembru... sluzbo bom iskala v soli saj sem pedagog in tam se vse zacne s septembrom... vlogo za vrtec smo oddali ampak mi ga pred 1.oktobrom ne morejo vzet ker bo premali, kasneje pa vprasanje ce bo prostor... Drugega varstva nimam saj tast in tasca se delata moji starsi pa zivijo 80km stran...



_____________________________

17.11.2007 Tjaš
24.4. 2011 Kaja

Tudi mene kar zmrazi in se ful sekiram kako bo z nami in mojo službo.. In sicer::Meni se porodniška izteče 2 julija.Sem pa brez službe..Sem dala marca letos izredno odpoved ker mi moja delodajalka dolguje 6 mesečnih plač..Sem jo prijavila inšpektoratu za delo.Med nosečnostjo sem bila na bolniški zaradi zapletov in zaposlena sem ostala zaposlena samo zaradi porodniške.Letos februarja mi je zagotovo obljubila da mi izplača plače (okrog 5000 eur), potem pa spet nič. Denarja za odvetnika pa nimam, tak da lahko denar kar pozabim..
Službo si že iščem, ampak nič...Res me skrbi kako bomo živeli samo z moževo plačo.
Jaz bi bila vesela če bi se imela kam vrniti v službo..Tudi meni je hudo ko pomislim da bi morala pustiti pikico v varstvo, ampak tako pač je.Ali mogoče veste kje bi iskali nove sodelavce (sem ekonomist)

Jaz sem začela delat ko je bila  stara 8,5m. Seveda je hudo, a kaj čmo?Čez dober mesec dni gre pa v vrtec, še ta šok prebrodimo pa smo na konju. Me pa čisto vsak dan stiska pri srcu.

Mene skrbi kako bom dobila službo z majhnim otroko, ko pa skoraj vsak zajamra ko povem da sem na porodniški. RAvno danes so me klicali iz ene agencije, pa ko sem povedala da sem na porodniški je kar zajamrala.
TAko da bodi vesela da imaš službo in varstvo, eni nimamo nič od tega.

_____________________________

12.09.07 sva dobila najinga sončka Jako
06.05.2010 smo dobili še drugega sončka Žigo

...Na ta lepi dan v meni erekcija se ti ne zdi da ne more biti lepša...

Ko sem prvič oddala v vrtec 11 mesečno hči se mi je tudi srce paralo. Ampak verjemi, če imaš delo v službi, boš kaj hitro pozabila, teden bo okoli kot bi mignil.
Kakor so ti že predhodnice rekle, bodi vesela, da imaš službo, jaz pa bi predvsem dodala, da bodi vesela, ker ga čuvajo tvoji. Lahko jih pokličeš in kar te bo motilo, jim lahko rečeš, drugim je težje reči karkoli te moti, se strinjaš? Veš kaj bom pa jaz vesela pred službo? Da bom imela sploh varstvo za mojega , ker vrtca nisem dobila. Si pomislila kaj bi bilo, če bi ga morala dati v privat varstvo čisto tuji osebi?

Sem prebrala odgovore tudi v mojo tolazbo!
biga, so ti predhodnice lepo napisale, mogoce ti bo v tolazbo tudi moj primer. Jaz se vracam 1.7., moj zakladek pa bo imel dobrih 6 mesecev. Pa se v jasli gre in ga ne bodo cuvali sorodniki.
Jaz raje ne razmisljam, vsak dan z mojim pikcem izkoristim kolikor se da maksimalno, in se bom prepustila casu, ko se bom kar naenkrat spet znasla v pisarni.

_____________________________

"Stecimo kam, stecimo stran, stecimo v svet sanj.
Za vse, prav za vse je prostor nekje, kjer trate se zelene."

Gabriel, 20.12.07 (54cm, 4540g)
Ilaria, 07.08.09 (51cm, 4050g)