Stara sem 29 let in imam en problem. Končno sem spoznala moškega svojih sanj in skupi sva že sedem mescov. Je fejst dec in velik časa preživiva skupi, sam zadnje cajte nekaj sumim. Zelo veliko ostaja doma na bolniški, res ga hitro zvije vsaka stvar. Pa drugače ima zelo rad to službo, vsaj prav tako. In tako so najini randiji največ pr njemu doma, ker ga boli grlo, ali spet teži diha al pa ga dajejo sklepi... Ampak ko pa gre kam zmano ven ima pa sabo vedno en kufrček. Pol ga pa kar naprej odpira in preverja, če je vzel z sabo vsa zdravila in vso prvo pomoč, ki jo nujno rab ob sebi. Pa se potem kar naprej fila z tabletkami.
Pa to, za novo leto mi je podaru en zlo lepo zavit paketek. Je reku, da mi je kupu neki uporabnega za letošno leto. Ko sem odvila tist papir, sem bla čist paf. Notr je blo pet škatlic Coldrexa!!!
Drugač je pa z mano prjazn, razumevajoč, me rad posluša, rad kuha (to mi je sploh všeč pr njemu ker imam dve leve roke zakuhovnice). V bistvu vedno dobro jeva, ko sva skupi, se mi to tudi že pozna na kilaži, zredla sem se že za pet kil, njemu sem pa tolk všeč.
No, a je hipohonder al ni in kako ga nej tega odvadim?

Bi kar rekla, da je res hipohonder, ja. Kako ga tega odvadit, ozdravit, tega pa žal ne vem.

Ja, je hipohonder in to kar veliki, če s "kovčkom" tablet naokoli hodi. Mi imamo enega znanca, ki je podobno dela, ni imel sicer kovčka, temveč vse žepe na jaknah in hlačah so bile polne različnih tablet, seveda za različne "priložnosti". TO je delal kar nekaj 10 let.

Lani so seveda ugotovili, da je poseldica tega tabletomanija in da je odvisnež. SE je moral na koncu zdraviti, je bil v bolnici in je imel kar veliko abstinenčno krizo.

Kako je sedaj z njim, ne vem, ga že nekaj časa nisem srečala.

Meni se zdi to kar opisuješ, resna stvar.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

uf, meni se to tudi zdi kar resno. je imela moja znanka takega tipa. ful prijazen, na pogled pravi športnik, ampak bog ne daj, da si ga vprašal kako je, ker ni nehal naštevati kaj vse ga daje. po nekaj letih sta šla narazen, ker ona ni več mogla tega prenašati. on je, kolikor vem, še vedno sam in osamljen v vseh svojih boleznih. razen, če ga nisi ti dobila?? se opravičujem, saj se ne delam norca. to je resna zadeva.

_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

Ojoj...Jaz poznam nekoga,ki je bil včasih hipohonder.Mater ej..ni bil zdrav,če ni bil bolan! In vedno na bolniški,za najmanjši prehlad...pa,če je imel kdo bolniško, se je tudi on spomnil kaj,da jo je dobil..ker se mu je zamalo zdelo, da so drugi na bolniški,on pa ne. Vedno ,ko je prišel na obisk, je najprej potožil o tem kako ga kaj boli.Grozno je bilo ,no.
Potem pa je v službi napredoval in je bila ful sprememba...z odgovornostjo je dobil še novo osebnost se mi zdi. Niti sledu več o tem ,kako je bolan in ga vse boli, sedaj govori le še o tem,kakšne odgovornosti ima v službi in kako ne morejo brez njega
Tako,da po tem sklepam, da tvoj partner išče ta občutek.Želi si biti nepogrešljiv, zelo pomembno mu je,da se čimveč posvečate njemu...tako ,da kaj pa vem-mogoče se poskušaj z njim pogovorit.Saj ,da je hipohonder ti itak ne bo priznal.Ampak kaj veš,kaj ga teži. Po moje si samo želi biti v središču pozornosti..in s tem ,ko ti je podaril škatle tablet,ti je na najboljši način kot zna, pokazal ljubezen.Kajti njemu so tablete kot komu čokolada po moje

_____________________________

Vprašaj se, ali te bo to kar počneš danes,kaj bolj približalo tistemu,kar bi želel biti jutri!

Zelo dobra definicja hipohondrije.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

No, po tej strani si ga že spoznala, zdaj pa ga daj še po drugi! 7 mesecev je premalo časa, da bi ga celega spoznala. Še ljudje, ki so poročeni po 30 let, se ne poznajo dodobra med seboj!
Če pa je tak,kot opisuješ glede zdravil, ti povem, da za moje znanje presojam, da je odvisen od zdravil in VELIK PANIČAR  za vsak majhen simptom bolezni.
Spodbujaj ga, da za vsako bolezen raste ena rožica, tko kot je rekla teta Pehta. Ker dejansko marsikakšno bolezen lahko ozdraviš sam, na naraven način, brez kemije!

< Sporočilo je popravil nati -- 14.1.2007 11:54:24 >

...    Jaz bi imela isto reakcijo kakor ti... ne vem...ta človk je res čuden no... res je, da je preventiva boljša kot kurativa ampak kar dela on je že tumač... torbica z zdravili...

Ja, je hipohodner in velik paničar, kot je napisala nati. Včasih je bil moj bratranec tak, vsaka stvar, ki ba je bolela, je bil rak, pa slepič, pa to in ono...pa je še zdaj prekleto živ . No, saj tako hudo jamral ni, ker drugače bi ga že zdavnaj "postavili na trdna tla", tako da se je tega "javkanja" odvadil sam od sebe. Zgleda, da se je samo sam sebi preveč smilil.

Zgleda da je kot otrok od staršev dobil pozornost le, če je bil bolan in se je naučil na tak način izkazovati ljubezen in pridobivati pozornost. Lahko mu pomagaš rešit se tega, bo pa dolgotrajen proces. Sam brez tuje pomoči se bo tega težko osvobodi, saj se sam ne vidi v ogledalo, kakšne neumnosti počne.
Najprej, vrjetno ima samozavest na nuli. Bosta morala kaj naredit za njeno okrepitev ( morda avtogeni trening in še kaj). Drugo, da je hrana zdravilo- če se pravilno prehranjuješ potrebuješ dodatna zdravila samo izjemoma. In Tretje, da kemijo uporabi le takrat, ko res ne gre drugače.
  Seveda te farmacevtska industrija futra z vse mogočimi strahovi- Američani so že zdavnaj pogruntali, da ljudje trošijo največ, kadar jih je strah, zato so vrjetno Američani najbolj prestrašeno ljudstvo na planetu.  Zave se naj, da če pretiravaš z uporabo zdravil (kemičnih, ne pa zeliščnih čajev) , postane telo imuno nanje. Najboljša preventiva pa je tako in tako zdrava kondicija- vsaj trikrat tedenska fizična aktivnost po najmanj pol ure. Seveda pa se je zato potrebno malo bolj potrudit, kot pa pogoltniti tableto.
   Če mu boš stala ob strani in ga vzpodbujala, mu lahko pomagaš do ozdravitve. Morda ne bi bilo napak, da si dobiš knjigo Sanje Rozman : Zaljubljeni v Sanje (izšla tudi v žepni knjigi 10 EUR). Pol jo pa kao slučajno bereš, pa previdno debatiraš z njim, kaj pravi Sanja in ga napelješ, da bo sam morda dojel, da ga lomi. Če boš navalila nanj z vsem orožjem, se bo postavil v obrambni položaj, pa ga ne boš premaknila.



_____________________________

"Kako naj odpustim?"
"Če ne bi obsojal, ti ne bi bilo potrebno odpuščati!"

To je odvisnost. Bo potrebna kar strokovna pomoč, se mi zdi.

Se strinjam.

Ti pa dajem idejo, kaj mu kupi ti za rojstni dan: pregled pri nekem specialistu

A je nesel zavit v cvetličarno?


_____________________________

Živjo!

Ja to je velik problem, ker sem ga preživljala tudi sama. Lahko ti priporočam, da se tvoj fant začne ukvarjati s športom. Meni je pomagalo le to, da sem začela jesti vitamine UNICAP (obvezno jih mora) in da sem se začela gibati, saj je to povezano s hipohondrijo. Lahko, da mu fali b compleksa, očitno pa ima tudi preveč časa za razmišljanje in se ukvarja le sam s sabo. To je veliko trpljenje, ker človek vseh 24 ur posluša svoje telo, daje na določene organe posluh in je ves v krču, češpav se tega ne zaveda. Dej mu prinesi knjigo - imajo jo v vseh knjižnicah KAKO OHRANIMO ZDRAVE ŽIVCE ( dr. Claire Weekes) Tu notri se bo našel v vseh poglavjih in bo dojel, da sam sebi povzroča bolečine v grlu, sklepih......
Želim, da mu pomagaš, ker zares trpi!
Jaz sem po vseh teh letih dojela, da je človek s svojimi mislimi gospodar svojega telesa in to je to.

lp

Morm vam povedat, da sva učeri nehala hodt, ker nism več zdržala tega pritiska  Skozzzz bolan, skozzzz ga kej boli, skozzzz jamra

Ojoj, anonimna. Verjamem, da ti je težko, ampak res bolje tako. Si predstavljaš življenje s takim?
Kako pa je on sprejel vajin razhod? Sta se kdaj sploh pogovarjala o tem in kaj on pravi?


_____________________________

Bolje je tako, čeprav je hudo. Kaj bi imela takega moža 40 let?  Ko bi imela otroke bi bil on boln in ne bi mogel pomagati.

_____________________________

NESRAMNA sem, brez kančka slabe vesti, počutim se prisrčno.... ZLOBNO:)

Ja, jaz pa poznam punco, ki je stara 23 let in do sedaj še ni delala nikoli in nikjer, šolo ima pa trgovsko, se pravi, da je že 6 let doma, ker jo vedno vse boli. In se zadnjič po dolgem času srečava in je rekla da gre od doktarja da jo vse boli, pa reče katerga dohtarja mam pa ji rečem da ne vem, ker ne hodim nikoli, nazadnje sem šla rodit. Pa tut če sem prehlajena, smrkava, če me boli glava,..karkoli pač ne grem k zdravniku. Ona je pa prava odvisnica od tega da cele dneve pri dohtarju v čakalnici presedi in pol mi pravi blagor se tebi ker te nič ne boli mene skoz nekaj boli. Od česa, a od ležanja doma in čakanja na to da zboliš? Mislim halo, ta pa je mali psihič. Pa jo jajčniki bolijo, pa jo prsa bolijo, pa trebuh, pa glava, pa zapestje, pa sklepi, pa tamala...uglavnem vse jo vedno boli. Hudo. Pravi pa da delat ne more, ker jo vedno nekaj boli. In ja, kot je že ena omenila, ni zdrava da ni bolna.