Vsaj meni se zdijo. Zdajle na primer mi tuli v naročju in se ne more pomirit zato, ker sem ji oblekla majčko  . Če jo oblečem na previjalni, ko se ona obrača naokoli, je vse O.K. Če jo oblečem kasneje na kavču, pogosto malo positnari, zdajle mi je pa čist v histerijo padla. Včasih se začne tako dret zato, ker igrača ne gre v usta ali kaj podobnega...

Me kar malo v depresijo spravlja. Se trudimo okoli nje 100 na uro, skoz je na rokah, nikoli sama, dovolj spi... ona pa še kar sitnari... stara je pa 4,5 meseca. A se to kdaj neha ali je pač tak karakter, pa nam bo vedno živce parala?

Kaj pa če se preveč trudite okoli nje??

Ja, se mi je zdelo, da bo kdo to vprašal . Če jo pustim v posteljici samo, je O.K. za cca 5 min, potem sledi jok oz. kar dretje. V ležalniku ni nikoli zdržala niti toliko časa, na tleh se pa takoj prevali na trebuh, kjer je nekaj časa celo zadovoljna, se pa hitro utrudi, oziroma ji ne uspe doseči tistega, kar si je zastavila in posledica je spet jok.

Je pa imela hude krče že od prvega tedna in smo jo takrat precej prenosili - seveda se je razvadila, ampak kaj naj bi . 

Je pa dovolj glasna, da moraš nekaj narest. Sosedje vedno vedo, ko ima svoje trenutke .

Karakter plus navada. Imam tako doma

_____________________________

NESRAMNA sem, brez kančka slabe vesti, počutim se prisrčno.... ZLOBNO:)

te stvari se lahko spemenijo. naša nikoli ni bla taka do leta in pol - zdaj pred nekaj meseci pa je včasih jezna in meče stvari okoli in se dere sicer je samo občasno, samo mi ni všeč..
bodi hladna ko riba, ne se razburjat in ji daj vedet, da nima smisla se razburjat kot se pa mogoče res - ne se preveč trudit okoli nje. mal jo treniraj da se bo naučila sama igrat ipd. - ko vidiš, da je zaposlena sama z igro, je ne motit. tudi ko se kaj razjezi samo komentiraj, ne posegaj. vsaj pri naši je to delalo, nikoli se ni dolgo jezila.. mora se sama naučit kako stvari funkcionirajo in za to rabi izkušnje. in vso srečo

aja, pa ne preveč osebno jemat dretja. to je način komunikacije pri teh mesecih. ne v depro padat zarad tega. sej je samo pupa, ki bi ti vse povedala če bi le lahko - roman če češ. tako ga pa zapoje

< Sporočilo je popravil mateyka -- 6.2.2009 14:41:08 >

Saj to ni bilo mišljeno kot slabo,da ne bo pomote Naš mali se včasih na rokah zvija in tečnari in pol ga dam v ležalnik in je naenkrat priden Tako da...kdo bi jih razumel....

Po mojem je karakter. Ni pa nujno, da bo skoz taka.

po moje ste jo scrkljali... preveč po rokah in vse po njeno... in potem jo spravi v obup vsaka stvar, ki ji ne uspe...
Pusti jo par minut naj se dere... Pa malo več jo samo z igračami pusti - bodi poleg a ne je imeti v naročju!

Našo so babici in dedek stalno po rokah vlačili... potem sem pa videla kam to vodi... smo se malo skregali... sedaj po 3 mesecih (je stara 7 mesecev) se sama zaigra tudi po pol ure. Imam jo poleg če kuham ali gospodinjim... če zasitnari se z njo pogovarjam, da dokončam kar delam (največ minutko ali dve mora počakati) potem se ji posvetim, jo vzamem v naročje, če je treba, ji dam piti, jo pocrkljam... in čez par minut je spet lahko malo sama, jaz pa nadaljujem delo...

Bolje da sedaj par minut tuli, ko sem jaz poleg, kot pa potem v vrtcu, ko jo bodo pustili tudi pol ure, ker enostavno ne morejo vseh po rokah nosit... Se mi smili, ko pomislim, dabi v vrtcu sama tulila...

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Tako kot so napisale, ne popusti ob vsakem stoku, malo jo pusti da se dere, prvič minutko, pol dve, vsak dan več in boš videla da se bo obrestovalo, saj bo zaštekala da ne skočiš takoj ko ni po njenem. Tudi moja (sedaj 8,5m stara) je imela obdobje ko je hotla bit skoz na rokah, pol pa se je počasi navajala, da se sama zaposli in zdaj se sama zamoti po pol ure, malo zatečnari, jo malo prestavim, vzamem v roke pa spet dol, saj se naveliča enega in istega. Pa saj vidiš če joka da ji kaj manjka ali pa le hoče uveljavljat svoje. Upam da sem ti kaj pomagala in da se vam stanje izboljša  

_____________________________

21.05.2008 nama je življenje za vedno polepšala najina pikica Nia.

Ko je bil moj sin še dojenček je bil usti,potreboval je vso pozornost.Če ni spal,nisem znala oziroma mogla nič narediti.Pa še zdaj,ko je star 8,5 let je tak.Razcartan že od malega in pa tudi karakter tak zelo zahtevn.
Neža je pa totalno nasprotje.Poleg nje vse naredim,ni cmerava,zmeraj dobre volje,ker jo pač nismo tolk cartal in nosl po rokah.Sicer pa tudi ni bilo oziroma ni tolk časa,ker je sin šolar in tudi rabi čas,ki se mu moramo posvetit,kar se šole tiče.
Sama boš pa itak videla skozi otrokovo odraščanje.Ker,če je zahtevn karakter se ga ne da spremenit in ga je treba takega sprejet če ne so nonstop trenja.

Ja, saj je tadruga in pri taprvem smo tudi skočili na vsak "ukaz" - in rezultat je bil krasen fantič, ki še zdaleč ni scrkljan, se lepo sam zamoti in se da z njim skoraj vse zmenit. Pri tej pa nikamor ne pridemo takole. Je pa res tudi, da ima precej hudo alerijo in nikoli nisem 100% da ni jok tudi zaradi tega. Potem se je pa ne upam kar pustit sitnarit.

No ja, bo bolje. Hvala za vse nasvete in spodbudo.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Tiste, ki imate take doma - kako to izgleda, ko so starejši? A so vedno tako naporni ali je s tem potem vseeno kaj lažje shajati?

Moj sin je,tak kot sem napisala,še zdej pri 8,5 letih težek karakter,zahteva ogromno pozornosti in,če je ne dobi,pokaže to včasih na zelo čudne načine,kot so pačenje,ugovarjanje.Ampak ga kar kmalu prizemljimo.Drugače je pa krasn fant.Tak pač je,baje sem bila(mož pravi da sem še)tud jaz taka.