Moja mala bo jutri stara 1M in se je navadila bit v rokah. Tam lepo zaspi, jo dava v košek, se zbudi in je vik in krik. Jo primeš nazaj pa je spet mir. In to ponavlja tudi ponoči, itak. Zdajle že dve uri sedim poleg koška, se pogovarjam z njo, je mirim, pa nič, stok in jok. Vzela sem jo ven za poskus pa je bil v sekundi mir. Zdaj je panika.

Morava nekaj naredit, ker noče zaspat sama. Do zdaj sva jo učila, kdaj je dan in kdaj noč, pa sva jo navadila na roke  Pa jaz je nisem hotla pustit jokat, in evo, zdej pa mam jok.

Zdajle joka, ampak se bom potrudila ne odzvat se, ker ni un histeričen jok še. Kakšna ideja?

Vse lepo in prav, ampak meni osebno se zdi pri 1 mesecu vseeno malo prekmalu za takšne ukrepe. Jaz bi vsaj še kakšen mesec počakala s tem, da jo pustiš jokat 2 uri  Saj vem, da si zraven in jo miriš, ampak vseeno.

Tvoj otrok je bil 9 mesecev pri tebi. Ne mores pricakovati, da bo zdaj lepo spala nekje dalec od tebe, ce pa je pri tebi tako lepo in varno.. Otrok se pac pri tebi najbolje pocuti. Eni otroci so taksni, da se radi nosijo. V bistvu je takih vecina. Ce je ne zelis pustiti jokati, jo bos pac nosila.. Jaz sem pristas nosenja. Nabavi si storkljo ali trak ali kengurujcka, pa jo pac nosi.. Je naporno, ampak se da.. Zelo zelo zelo malo dojenckov zna samih zaspat.. Tako pac to je.. Brez panike.

Tudi jaz je nebi pustila jokat, predvsem pa bi jo vzela iz koška in dala v ležalnik in nosila s seboj iz prostora v prostor oz. tam, ko se kaj dogaja. Jaz sem pač z našim tako delala, pa ni nič jokal. Pa navadil se je na prsotor, kjer se spi in kjer se bedi. Na rokah pa sem ga imela minimalno, če lahko o tem sploh govorim, saj sem ga na 2-3 ure dojila, pa previjala, pa še cartala. tako, da če otrok malo poleži sam, se mu ne more nič zgoditi, pa še navadi, se, da je tudi v ležalniku lahko lušno.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

preberi si tole (posebi zadni del):

http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=1510&t=1491

Lp
smeja

Točno to, kar piše v tem članku, sem razmišljala , zato sem od začetka tamalo crkljala, dojila, nosila, ko je hotela. Ampak opažam, da vedno bolj teži, če ni v rokah, in se bojim, da sem jo navadila tega preveč. Zato bi jo rada počasi odvadila. Se tudi meni zdi malo zgodaj, ampak sem si rekla, da bolje zdaj kot prepozno. Ma saj ne vem.  Bojim se, da mi čez mesec dni drugače kot na rokah sploh ne bo zaspala??

A je lahko tako majhen otrok že v ležalniku? Sem mislila, da mora vsaj prvi mesec ali dva ležati na ravni, trdi podlagi? Ker zadnje dni razmišljam, da bi jo dala v ležalnik, ja

Tincci, ti ležalniki so narejeni tako, da so lahko čisto v ravnem položaju (kot posteljica), lahko pa naslon dviguješ, odvisno od starosti. Ležalniki imajo tudi še dodatno prednost, da imajo neke vrste obroč, na katerem so pritrjene igračke, s katerimi se zamoti. Nam je to zelo koristilo.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Jaz sem mnenja, da 1 mesec stari dojenček še ne more biti navajen, da je skoz na rokah.
Jaz sem mojega šele pri petih mesecih pustila, da se je drl malo dalj časa, ko sem lahko bila preprčana, da ga nič ne matra, ampak da izsiljuje.

Sem ti že nekaj na privat napisala, sedaj sem prebrala še to sporočilo - glej naš je tud prva dva meseca skoz hotel bit na rokah, sem že mislila, da je razvajen. Ampak sedaj ugotavljam, da ni. Zgleda, da kje drugje ni občutil varnosti ali kaj, ker je non stpo jokal, če si ga dal iz rok. Zdaj pri 3 mesecih, ko ga druge stvari ful zanimajo (igrače, predmeti, luči....), pa ful okoli gleda in se ga da zamotit tudi kako drugače. Ne je pustit jokat. Je še premala. Te sploh ne obtožujem ali kaj, ker sem tudi jaz mislila, da delam narobe, ker ga skozi nosim, ampak zdaj se mi zdi, da sem delala prav. Zdaj pa že poskušam delati tako, da je čim več v posteljici, na ležalniku... Če joče, ga še vedno dvignem, ampak glavno je, da ne joče več toliko. Bo že bolje.

_____________________________

20. 8. 2005 se je rodil naš Aljaž

mi smo imeli isto zgodbo in mali nam je zelo očitno pokazal, da bi se rad nosil ... kot si napisala, tisti moment ko si ga dvignil je utihnil in obratno ...
mi smo naredili tako: sem ga dvignila, ga mal ponosila (5-10min; več itak ne morem, ker je že ful težak) - ga nato spustila in ga pustila da je jokcal - dokler ni ratal prehudo 5 -10min ali dlje pač odvisno kako je jokal in ponovi vajo dokler ga vse skupaj ne zmatra .... to je trajalo par dni - zdej pa je dojel in se potolaži tudi z dudiko

_____________________________

lp, K

zdaj sem šele prebrala druge odgovore in naj povem še to ... če sem ga dala v ležalnik je bila totalna histerija, tko da ga zdaj skoraj nič več ne uporabljamo ... jasno je, da otroka ne moreš pustit da joka dolgo (pač odvisno kako joka), a nosit ga pa tud ne moreš cel ljubi dan - ker naš se je hotel nosit, ni bil zadovoljen, če si ga mel v naročju in sedel - si moral hodit naokrog

_____________________________

lp, K

Jaz sem Emo nosila CEL dan, ko je imela krce, ker je drugace skoz jokala. Sem pac kombinirala malo z kengurujckom... Je pa fizicno zelo naporno.

Ne moreš pričakovat da bo tako majhen dojenček znal sam zaspat - pa saj so že ostale napisale. Daj se malo v kožo svojega otroka, prosim te, ne razmišljaj kot odrasel človek, ampak kot malo bitje, ki je brez bližine in topline svoje mamice, s katero je bilo eno celih 9 mesecev, prestrašeno in osamljeno. Res ne razumem, kako lahko napišeš, da TEŽI. In da NOČE zaspat sama - ne da noče, NE MORE, NE ZNA. Tvoj dojenček nima še svoje volje, ima samo POTREBE - poleg hrane in spanja tudi po bližini, toplini in varnosti, ti pa si poklicana za to, da jih izpolnjuješ. Sicer imaš gotovo tudi ti potrebe, ampak so daleč za dojenčkovimi.

Nujno si preberi članek na linku, ki so ti ga punce predlagale, obvezno, pomoje ti bo marsikajj razčistil.

Pa še kak predlog:
Daj jo v zakonsko posteljo, vleži se poleg nje in jo stisni. Jaz to še vedno počnem za vsako uspavanje (3-4x dnevno), zvečer pa jo tudi na rokah crkljam, da se umiri.
Udobno se namesti v polsedeč položaj in jo položi s trebuščkom na prsi (kengurujčkanje). 
Za zvečer si omisli ritual, o tem smo že veliko pisali, pobrskaj malo.
Pa bodi potrpežljiva, punčka ima komaj 1 mesec...

Vedi, da je naslednjih nekaj mesecev edini čas, ki ga imaš na razpolago za crkljanje s svojim detecem, ker ko so večji, se manj radi crkljajo, zato to izkoristi.

Ne bo se ti razvadila.
Moj je skoraj 3 mesece bil v mojem ali atijevem naročju. Zaspal je ob dojenju, ko pa sem ga dala v zibko je jokal, tako da sem ga imela večinoma pri sebi. Bilo je utrujajoče, a je minilo. 
Sedaj je star 4,5 mesecev in zaspi čisto sam v posteljici. Ko pokaže, da je zaspan, ponavadi malo povleče na prsih, se sam odstavi, jaz mu kaj zapojem ali zdeklamiram , nato pa ga položim v posteljico. Včasih mu vklopim vrtiljak, včasih tudi ne. Potem se malo pogovarja sam s seboj in kmalu zaspi.
Če bi mi kdo pred tremi meseci rekel, da bo tako lepo zaspal, mu ne bi verjela.
Me pa je grozno motilo, ko je kdo pripomnil, da ga imam preveč pri sebi, da me mota okoli prsta in ne vem kaj še vse ...
Sedaj vidim, da sem res prav ravnala.

Otrok potrebuje bližino, toplino in občutek varnosti.

Boš videla, kako hitro bodo minili ti prvi meseci in ko se jih boš spominjala, boš rekla, da sploh ni bilo tako naporno.

Lepo nočko.



_____________________________

Čudeži se dogajajo, samo prepoznati jih je treba znati...

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Dojenčki prve mesece potrebujejo materino bližino, zato je ne pusti jokati. Pri nas ni bilo nič drugače, pa sem sprva mislila, da je to samo razvada. Nato pa ugotoviš, da se otrok počuti varnega ob tebi in mu je ob tebi lepo.

Moj mali je bil tudi takšen jokec. Vsi so mi govorili, da njihovo dete ni bilo takšno, da moj je pa res naporen. Pa ga kljub temu nisem pustila jokat samega, mi srce ni tega dopustilo.
Zdaj je star 5 mesecev in še vedno ga ne pustim jokat. Se je pa lepo naučil sam zaspati, saj ga po večernem dojenju, ko postane očitno zaspan, lepo položim v posteljico, pa ga božam po glavici, na uho kaj lepega šepetam, in mali z nasmehom na ustecih zaspi. Pred par meseci se mi je zdelo to nemogoče... Tako da - tincci, moj nasvet je vzdrži, cartaj jo, dojenčki gredo tako hitro skozi posamezna obdobja, da niti slediti več ne moreš.