Moj sin je pravkar dopolnil 2 leti in pol.
Zanima me, ali se vaši otroci tudi zbujajo ponoči oziroma pri nas je situacija taka, da skoraj vsako noč zadnje čas se otrok zbudi proti jutru, ker sanja. Sanja pa očitno tako intenzivno, da se zbudi z jokom in ga ne morem potolaži. To pa zato,  ker enostavno ne ve kaj bi rad.. če ga hočeš potolažiti, te odriva od sebe, če mu hočeš kaj dati še bolj znori, , če zakričiš in skušaš ga zbuditi je še večja kriza. PO enih petih minutah kričanja, jokanja in cepetanja, se nazaj vleže na posteljo in zaspi.

Glede na to, da živimo v bloku, se soseoom verjetno kravžljajo živčki

Danes sem prav razmišljala kako bo na morju, v kampu in apartmaju... po mojem nas bodo izselili...

Imate kakšne izkušnje tem?

Naj povem, da se tudi sicer zadnje dva mesece zelo trmast otrok, iz prej zlatega otroka je postal pravi mulc!

Imam izkušnje s tem ja, se mi zdi, da čedalje starejši je, slabše je. Ima že tako ali tako nemiren spanec, vsake toliko pa se mu kakšen teden odpipa in take zganja. Danes spet nisem nič spala, ker očitno tudi sanja tako v živo, tako da brca, rita, stoka, joka, kriči....skratka je obupno.

Tudi jaz ga poskušam zgudit, včasih nežno, včasih moram pa res povzdignit glas, ampak ne pali. Potem se nekako sam od sebe umiri.

Jaz sem že rekla, da je to od teh blesavih risank na CN, ki so res gnile, pa bi mu jih kar ukinila. Sicer niso strašljive, so pa res kar nekaj. Včasih sem tako obupana, ne vem, s kom bo več dela, ko bo dojenček, z njim ali s tavečjim.

In kaj bi naredila, če bi bil v svoji sobi? Nič, še več dela bi imela.

Naša je imela eno obdobje, ko je imela take sanje, pa je prerasla. Mi je ena mamica, (od katere sin ima te sanje kar pogosto od drugega leta dalje, sedaj je star 5 let, in so dali čez kar nekaj preiskav, just in case), rekla, da je treba otroka pustiti pri miru, da poskusi bujenja samo še poslabšajo zadevo in da sami po nekako 10 minutah zaspijo nazaj. Edino kakšni nežno božanje, drugače pa ni treba nič posredovat ali otroka celo zbujat. Baje prerastejo.

Se pa ne spomnim točno, kako se reče, grozičave sanje al kaj že. Ma, en čuden izraz.

No, saj jaz se za našega nič ne čudim, saj sem bila sama baje ista. Še celo spomnim se teh obdobij. Pa ko me je nosila luna .

Po mojem je res boljša ja, da ga bom kar pustila. Samo kaj, ko me tako znervira, ko me iz trdnega spanca zbudi, pa ne neha in ne neha. Mah, saj bo prerasel.

Zdravo,

nsša piška ni imela teh težav, je pa obvezno jokala več lulala ko je bila pred pred pomembnimi obdobji, preden je začele hodit, ko je začele v vrtec hodit...ko je imela obdobja samoosvajanja...lahko da je kaj na tem, meni je pediater rekel da on v sanjah premišljijejo o tem kar se jim je dogajalo čez dan, valjda tako kot mi...
Sama bi bila pozorna, če se mogoče res kaj agresivnega gleda po tvjki, če je v vrtcu kaj drugač, doma...Definitivno je vse povezan!
Čaos

ja, tudi sama sem že pomislila, da je pri našemu to, da tako intenzivno podoživlja kakšne dogodke, ki jih je doživel podnevi. Od risank že več ne vem, če je, včeraj je tudi pred spanjem nekaj gledal, pa je bilo ponoči mirno.