smo našemu malčku prejle spustili dno posteljice, ker se je začel za ograjo prijemat in vstajat. joj, kako mi je zdaj nizko tam doli nad tlemi , se mi zdi tako daleč....
kako je bilo luštno, ko je višje ležal, sem ga od vrat v sobo gledala, kako spi. zdaj se moram pa v pojslo nagnit...
ja, res hitro mine. raste, še prehitro....

Še malo, pa bo sam ven iz posteljice prišel . Rastejo, ja...

pa zdaj, ko je dno tako nizko, pa menda ja ne...al tudi to?
ja, še malo pa bo pojsla brez stranic.....ma, ni fer, da so tako kratek čas dojenčki....

Mi smo tud nekaj časa nazaj morali spustit dno posteljice. Na srečo smo to naredili še ravno pravi čas, ker je nekaj dni zatem že ponosno stal v posteljici in zdaj je to že nekaj povsem običajnega.
Sem pa tud jaz rabila nekaj časa, da sem se navadila na tako višino. Mi ga je tud neprijetno proti jutru kdaj obrnit na trebuh, ker je tako nizko, da me vse boli, ko se stegujem do njega.

Jaz se tud včasih spomnem na čas, ko je bil še taka mala nebogljena štručka, ki je samo brcala, ne pa skakala gor in dol in počela vragolije.
No, pa saj tudi to mora bit, ne...

Lp


_____________________________

Ponosna mamica dveh navihanih zakladkov, Nika in Vite.

joj, sem se hotela prej sklonit k njemu in mu spečemu dat lubčka, tako kot vsak dan, zdaj pa več ne segnem....
le kako bo zjutraj, ko se zbudi in me ne bo videl skozi, ker je prenizko...?