Evo, to. Vsekakor delava na tem, da nam bo čez nekaj let finančno bolje. Če pogledam najine starše - začeli so praktično iz nič in prišli zelo daleč, midva pa imava vendarle podlago. Resda so bili drugačni časi, a ne nujno boljši.
Moja starša sta na žalost začela dva krat iz nič. Na začetku sta bila podnajemnika in ko sta privarčevala nekaj denarja, da bi kupila parcelo, je zgorelo stanovanje z denarjem vred. ostala nam je nova katrca in oblačila, ki smo jih imeli na sebi. Groza in obup. Danes imata svojo hišo, vikend na morju, pa še nama sta pomagala zgraditi hišo. Svojo hišo sta zgradila brez kreditov, ker je takrat bila inflacija velika- poleg dveh otrok.
Če imata lastnos treho nad glavo potem ni nobenega problema. Se mi zdi da za majhne otroke ni tako velikih stroškov, ko bodo pa večji, se bodo tudi finance povečale

.
jaz imam pa zdnje čase kar nek strah pred

. mislim, da nisem fizično zmožna poleg naše navihanke imeti še enega otroka. Kar občudujem mamice, ki se odločate za več otrok, ampak mene ker zmrazi, da bi sedaj morala dati še enkrat to skozi. In zaradi tega sem žalostna. Že od nekdaj imam željo po treh otrocih- veliki družini, ko bi pa dejansko to morala ustvarit, pa stisnem rep med noge. stara sem 28 let in upam da na koncu ne bom ostala pri enem otroku. to mi je dala za misliti soseda, ki je vedno govorila, da bo imela čez dve leti otroka in se nikako rni upala odločit za še enega, tako ima sedaj eno hčerko.