Pozdravljene!
Ne vem kje naj začnem,ampak bom kar napisala tako kot je in bi vas prosila za nasvet.
Lansko leto sem prenehala z jemanjem kon.tabletk.Prenehala sem jih jesti junija in sem jih jedla 8let.Po prenehanju sem imela probleme s ciklusi oz.nisem imela menstruacije.Dobila sem dabroston tabletke in zdaj so se mi ciklusi uredili.S ciklusi sem bitko bila 9 mesecev in z možem sva si zelo želela otroka.Ker nama ni uspelo,sem bila z meseca v mesec žalostna.Odločila sem se da svoje misli usmerim drugam in sem se odločila da grem oktobra s študijem naprej in sicer na magisterij.
Od G sem dobila blagoslov za dojenčka,jaz pa si ga ne želim več.Ne da si ga ne želim nikoli,ampak vse skupaj bi prestavila za 2 leti.
Moj mož si ga zelo želi,mene pa vleče naprej v šolo.Vem tudi za tveganja,da ni nujno da če sem dobila blagoslov da mi bo uspelo,samo jaz sem pripravljena to tveganje sprejet in se s tem obremenjevat po magisteriju.
Zdaj so moje misli drugje in ne morem si pomagati in tudi vem da otrok ni igrača.Zato bi rada še malo počakala.Ne vem kaj naj storim.Za moža mi je hudo,samo ne morem iz svoje kože.

koliko pa si stara

25 let

Če si ga trenutno ne želiš, ga pač ne imej. Bolje, da ga nimaš, kot pa da mu kadarkoli očitaš, da te je zavru v tvojih ambicijah. Upoštevej svoje prioritete.

To je tudi moje mnenje.

_____________________________

Sonček Vid ( 8.5.2008 ob 10.36)
Sonček Jakob (4.5.2011 ob 10.43)
Sonček Filip (4.5.2011 ob 10.44)

brez zamere, ampak kompliciraš, ko pa si se sama že odločla. ni pa lepo da gledaš sam kaj si ti želiš. a si se vprašala kaj si želi tvoj mož?

Jaz pa mislim, da je prav, da je otrok zaželjen s strani obeh. Če še nima želje po njem, naj pač počaka in se o tem pogovori z možem. Navsezadnje je stara 25 let in mislim, da ima še čas tako za otroka kot za šolo. 

_____________________________



Življenje je minljiva, hitra karavana! Ustavi žival, ki jo jezdiš, in poskusi biti srečen.
(Rubaijat, Omar Hajam, 12. stol.)

Draga anonimka, glede na svoje izkušnje ti svetujem, da še vseeno 1x premisliš o tem prestavljanju


Glede na to, da si imela težave s ciklusi, je (sicer upam da ne) možnost, da ti itak ne bo tako hitro uspelo. Saj pa lahko magisterij + otroka furaš, ali misliš, da ne?

Ali imaš mogoče še kakšne druge pomisleke?

no, sej tudi jaz pravim tako da bi se lahko skupi odločla, sebično mi je pa to, da nekdo gleda samo svoje interese. drugače pa anonimna, veliko sreče kakorkoli se boš oz. se bosta odločila.

Napravi tako, kot čutiš. Simpl. Dopovej možu, da ne boš mogla uživat v materinstvu in biti zraven še dobra mati in žena in srečna ženska, če te bo silil v nekaj, kar trenutno ne čutiš kot prioriteto.
Kot razumem, si itak želiš otroka, samo malo kasneje. Torej, posvetita se drug drugemu ta čas, ti še magisteriju, in dve leti bo minilo kot bi mignil.

Če nimata drugih težav v življenju, bi rekla, da sta precej srečna človeka.

_____________________________

ROŽICA

Tako kot že nekatere drugi ti tudi jaz mislim, da bi lahko vse uskladila. Če si imela težave z  že prej, boš imela težave tudi potem. Če sta se z  pogovorila in če se on strinja, da nimata bejbija potem ok, če pa si ga on želi ti lahko naredi veliko težav. Lahko, da pa si mož čez nekaj let ne bo želel imeti otrok, ko pa si jih boš ti zaželela. Itak pa vedi, da ko boš enkrat zanosila, se ti bo materinski čut vrnil in boš zaživela za otroka. Glede nato pa da si ženska, moraš vedet, da si sposobna vsega hkrati: študija, biti dobra mati, gospodinja, uspešna na poslovnem področju in povrhu še seksipilna žena.
Verjemi, če želiš obdržati moža, pomisli tudi na njega, če si ga ne želiš obdržati, potem pa to sploh ni več problem
Razmisli, vzemi si čas in se nam kaj oglasi, da vidimo kako si se odločila. Pa upam, da nas azveseliš!

To je pa najbolj neprimerna izjava, kar sem jo v zadnjem času prebrala. Žalostno, da se ženske še sedaj tako podrejate moškim. Žalostno.

Oprosti anonimna. Ampak nisem mislila tako. Gede podrejanja moškim. To je zadnja stvar, ki bi jo naredila. Če si prebrala, kaj je vse ženska sposobna naredit, potem lahko veš, da nisem oseba, ki bi se podrejala. Hotela sem samo povedat, da nekateri moški tudi na tak način razmišljajo, odvisno od tega koliko so stari. Starejši kot so, večje želje imajo. In, če si otroka želijo so zato pripravljeni tudi nekaj nardit. Ti si lahko zelo srečna, da si tvoj mož otroka želi, ker marsikateri si ga ne želi. Govorim iz lastnik izkzšenj, ker moj prejšnji si ga ni želel. Oprosti, če sem šla predaleč.

Anonimka: prepusti stvar naravi  Ti povem svojo zgodbo: prvega otroka sem imela pri 25-ih, zelo zaželjen, s težavo narejen . Potem smo imeli v družini bolezen (moj oče), odločila sva se vmes za drugega , pa ga ni in ni hotelo biti. Na prigovarjanje mojega takrat že zelo bolnega očeta (interes sem sama izjavila), sem se vpisala na visoko šolo (za prehode, podlaga višja šola). In smrt očeta. In zanosila. In bolezen nečaka. In rodila mojega drugorojenčka. Pa smrt nečaka! Diplomirala. Po porodniški sem šla v službo, vmes sva z možem odpirala d.o.o., pa kupila poslovne prostore, mož odprl dejavnost ko se je to umirilo, sem se vpisala na univerzitetno. Dve leti študija. Sredi drugega leta sem v tretje zanosila. Nenačrtovano. Potrudila sem se, da sem diplomirala pred rojstvom naše princese. Tako. Pestro. Vendar vredno!!! Veš kaj mi pa daje smisel: ne izobrazba, (res je, to imam za preživetje): MOJI TRIJE SRČKI

Jaz otroka definitivno nebi imela, če si ga nebi želela.
Štrudij, pa službo, pa otroka, to nekako uskladiš ( če je samo v tem problem ). Če si ga pa sedaj enostavno ne želiš, se pa čim prej pogovori z možem. Saj si še mlada.


_____________________________

Zakaj bi učil prašiča letati; izgubljaš čas in vznemirjaš prašiča.

Če si otroka ne želiš to ni sebično. Sebično je od nekoga, ki te v to sili ali ti postavlja ultimate.

Odloči se sama. Nekateri si otroka želijo zgodaj nekateri pozno, ko se za to čutijo sposobne.
Ne maram obsojanja: "Tako pozno se odločajo za otroka potem ne morejo zanosit povrhu se pa še pritožujejo, ker je toliko splavov in problemov." Meni se zdi večji problem, če ima otroka nekdo, ki si ga sploh ne želi in je otrok prikrajšan za ljubezen!

Vsak se sam odloči kako bo živel in ni prav, da zato ljudi obsojamo, raje pomagajmo, če prosijo za pomoč. Vem , da se dogajajo krivice, samo življenje je na žalost velikokrat krivično.

Vso srečo v življenju!





_____________________________

Moji sončki:
Anej 5.5.2008
Taja 23.11.2009
Brina 5.12.2011

Pozdravljene!
Najprej se vam zahvaljujem za takšno podporo.Mislila sem da me boste nahrulile.Mož ni name hud.Zelo me podpira,neglede nato kako se bom odločila.Res je da večkrat izrazi željo po otroku,ampak ko mu jaz povem svoje želje se tudi s tem strinja.Tako da vam povem da sem se odločila da grem na magisterij.Sprejela bom tveganje ki ga bo čas mogoče prinesel(da ne bo takoj ratalo).Preveč sem delala,garala da sem prišla tako daleč kot sem in resnično bi rada imela iziv več.Zase in tudi za otroke ki jih bova imela,ampak ne še zdaj.
Punce super ste.Hvala.Pa tudi za zgodbe ki ste nam jih zaupale.
Anonimna kapo dol pred tabo.Res.Želim ti vso srečo.

Tudi jaz menim, da se otroka ne sme delat, ker si en tako zeli, ali da tega obdrzis, ali pa ker bo materinski nagon ze prisel... Ne, ne bi bilo fer do nikogar, najmanj do otroka. Imejta ga, ko bosta oba tako cutila :)

_____________________________

Svet je takšen, kakršnega vidiš. In vidiš ga tako, kot ga želiš videti.

če si na splošno ne želiš otroka potem si se pravilno odločila...
če je pa imaš samo pomisleke da ne bi imela otroka samo zaradi študija, ti pa želim povedati to da sem se lansko leto odločila da dokončam študij, ki sem ga dala za nedoločen čas na stran in sem takoj na začetku s pomočjo umetne oploditve zanosila (prej smo se skoraj  3 leta matrali pa ni šlo) in sedaj pridno in še bolj zavzeto delam izpite in veliko lažje mi je in bolj odgovorno gledam na študij to pa zato ker imam zagon in motivacijo in julija ko bo otrok rojen bom tudi diplomirala

zdravo...

hmm,hmm....jaz osebno in iskreno mislim, da si ti ful želiš otročka, samo si tega nočeš priznat več, ker si obupana in razočarana in jezna in prestrašena. in vsega tega stresa z delanjem na otročku in potem ni M, in je in sami problemi. Mislim, da imaš vsega dost okol te teme in si sama sebe prepričala, da si ga ne želiš več, ker ti je tako enostavneje živet. ker četudi se odločiš, da si ga želiš URADNO, te začnejo misli mučiti....otrok na žalost ni tko, kot karkoli drugega, kar se odločiš, da hočeš imet ali rabiš in greš in kupiš v trgovini...

delat na otroku je čas, ko je človek sprva vzhičen, potem pa razočaran, ker ne rata. ker delaš vse : seksaš, se trudiš, računaš plodne dneve, meriš temperaturo, kupujše ovluacijske teste....skratka se spravljaš ob živce pred M z vprašanji ali bo ali ne bo...boli te trebuh, prsa...itd...

in te čist ŠTEKAM....štekamo TE VSE TUKAJ....ker imamo vse iste probleme....in tako pač je...to je treba sprejet...in iti dalje, ne odstopat iz igre....ampak iti dalje..čez nove gore in nove doline...

nov študij ? hmm...sliši se enostavno, pa ni...vsaka stvar je določen projekt...in za vsak projekt rabiš energijo, čas, denar, vztrajnost, moč, ljubezen....itd....

Midva sva bila prejšnji mesec v podobni situaciji z možem. Bila sem tako kot ti zdaj....precej podobno...ampak, midva sva se zmenila takole....

bilo mi je hudo. zjokala sem se.na uho mi je šetepal, da  BO. da ne nej neham mislit, da ga ne bo.seveda mi pa ni znal odgovort na vprašanje kdaj bo ? In je naprej ponavljal, da BO. in da samo to je važno, da BO. Tudi on si ga ful želi. Ker nama ne ratuje, se tudi sama delno počutim krivo in razmišljam, če je z menoj kaj narobe ali je z njim? Rekla sem: da nočem več delati na dojenčku. da imam dost vsega. nej gre vse skup v rit. in sem rekla, da bova počakala 2 leti dokler ne BO vse tako kot kao MORA BITI. in je rekel sicer žalostno, da ok. Kot si jaz želim. In rekla sem, da nočem se nikol več pogovarjat o dojenčku na glas in o nosečnosti, ker me to tako strašno boli. Lažje mi je, če o tem ne govoriva, ker prej sva skoz.

Zdaj pa sem nehala plodne dneve seštevat, obljubila, da ne bom gledala kateri dan v ciklu sem, da bova ko nama se bo. in da se bova imela lepo in ko bo pravi čas bom . ta mesec, ko je prišla , se nisem pol tok sekirala kot prejšnji mesec, ko mi je bilo res še za živet več ne. in res ni vredno, tako maltertiranje...

otroka delat vsaj za mene in moje neredne ni nekaj kar bi lahko poenostavila takole : če bom pisala test 5 bom dobila čokolado....tega ni ! ti lahko vse narediš prav in seksaš na vse plodne dneve in ne vem kaj še vse zraven delaš, pa na koncu meseca ne bo rezulata....k to ni 2+2 = 4...

pride, ko pride....

to je bolj kot nalivanje vode v umetno jezero....ko traja in traja.....ampak enkrat BO polno....in enkrat BOŠ NOSEČKA TI in JAZ in VSE tukaj na FORUMU...

edino kar ne smeš izgubit ali opustit je : VZTRAJNOSTI in UPANJA.... 



< Sporočilo je popravil mojca345 -- 28.3.2009 0:20:09 >

ANCI BANCI, iskrene čestitke....tako kot si ti, tako je za moje pojme, PRAV ! Pozitivna energija ! Č

e nama ne bo ratalo, bova šla tudi na IUI....

tvoj nick mi je znan od lanskega leta...