no, naš
ima skoraj 9 mesecev in je, vsaj upam, zopet v eni novi fazi. in sicer ... se kar naprej dere, ko stvari niso čisto tako, kot si je sam zamislil. ena sekunda smeh do ušes, takoj naslednja dretje do onemoglosti. pa po ta novem , bi se kar naprej crkljal in nosil po rokah, čecas prej ni nikoli maral. res, da je imel pred dvema dnevoma malce vročine, in da mu mogoče rastejo zobki, ampak...da bi bil zaradi tega taka tečnoba...no, ne vem. Kaj menite?
Tudi pri nas je tako. Včasih se moram tamali prav smejat, kako jo frustrira, ko česa ne more imeti ali ne gre čisto po njenem. Stara je 8 mesecev in pol in zažene vik in krik vsakič, ko ne dobi, kar hoče ali pa je igrača "ne uboga". Očitno je našim
že čisto jasno kaj bi radi, kako pa to doseči, pa še ne.
Trma je gotovo znak odraščanja
in je zelo značilna za nekatera obdobja zgodnjega življenja.
Carta se pa najbrž, ker ga mučijo zobki ali pa kaj drugega.
Kot bi opisovala našo frajlo
. Pri nas to traja sedaj že kar nekaj časa
. Pa bi to, pa ne bi tega, pa bi tisto, pa uno, pa ne... to ne bi, pa mogoče tole... pa bi k mamici, pa ne, bi k očiju, bi na tla... ah ne, sem se zmotila, bom kar v naročju ostala
... potem pa
in
, ker ni isti trenutek točno tako, kot si je zamislila
, ker nima takoj v rokah tistega, na kar je pokazala...
Baje, gre za otroke z močno voljo, predvsem pa za obdobje, ko spoznavajo, da je svet okoli sebe možno "nadzirati". V bistvu je to zelo dobro, vendar pa morajo hkrati tudi spoznavati, kje so meje, do kam lahko grejo, kdo je, če se po domače izrazim, gazda v hiši
Pri nas je zaradi tega včasih kar hudo, predvsem pa imam jaz že čisto skravžlane živčke in pa mnogo preveč občutkov krivde, ko ji ne popustim in jo pustim, da vrešči na primer v avtosedežu (jo pač ne vzamem nikoli ven, ker gre za njeno varnost), ali pa v stolčku za hranjenje, ker si je en trenutek zaželela, da bi jedla, potem pa 2x ugrizne in bi se šla že spet igrat

...
Jaz se dostikrat sprašujem, če je prav, da jo pustim jokati, kadar vem, da gre za trmo... mi je ful hudo... po drugi strani pa moram reči, da se sedaj počasi že kažejo rezultati tega... sedaj se več ne upira, ko jo dajemo v avtosedež (prej je zganjala takega hudiča in se tako iztegovala, da ni bilo šans, da jo položiš notri), tudi ne joka vedno... včasih še poskuša, pa jo pač ignorirava (ker če jo ogovarjava, ali pa ji ponujava igračke, čisto znori), potem pa po določenem času preneha in je vse cool. Še to: meni se zdi, da toliko, kolikor je prejokala v zadnjem obdobju, da toliko ni prejokala celo svoje življenje do sedaj. In midva sva rabila ful časa, da sva dojela (pa verjetno še ne čisto, če ne ne bi imela občutkov krivde), da pač poskuša, do kod lahko gre, da se zaveda, da je lahko ona taglavna, da lahko ona nadzira dogajanje... Evo, tako je to pri nas
Vsak mesec podarjamo bogata darila nosečkam, družinam z novorojenčki, malčki in otroki, parom, ki si želijo otroka in ženskam, ki bi se razvajale.
Klikni in izberi svoj darilni paket!