Naš je tudi začel jezikati kakšne pol leta nazaj, torej pri 4 letih. Sicer je bil NE od nekdaj njegova najpogostejša beseda, zdaj ima pa včasih tako krute, da me kar srce zaboli.
Zgleda pa takole:
soft varianta
- Tilen, nehaj (že najmanj 10x ponovljeno), drugače se bova skregala.
- Ne, ne bova se.
midl soft varianta
- T, nehaj, ker bo ena čez rit padla.
- Ne, ne bo. Bom jaz tebe čez rit. Te bom ustrelil in ubil, pa boš vidla.
hard core
- T, prosim če pospraviš igrače (10-ič)
- Ne, ne bom. Ti mi pomagaj.
- Saj znaš sam, začni, pa ti bom potem še jaz pomagala.
- Ne, ne bom, ti jih daj.
- Saj ti bom pomagala, ampak začni sam.
- Če pa ne znaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaam!
-Znaš, znaš.
-Joooooook
- Če ne bodo igrače v dveh minutah v škatli, jih bom vrgla v smeti.
- Ne. Jaz bom tebe v smeti vrgel. Nisi moja prijateljica, da veš. Grda si, ne maram te. Ne bom pospravil igrač, tko da veš.
In potem gredo mati po metlo - in je joooooooooook, par igrač pa vendarle pristane tam, kjer mora. Večino pa še vedno mati pospravijo, ker se dete s tretjo igračo po napornem pospravljanju zasluženo igra
In tako dan za dnem, dan na dan, na dan, na dan, na dan, na dan, na dan, na dan ...