Kako bi jaz svojega dragega prepričala, da je treba šparat. Vedno, ko začnem temo mi reče, ja saj vem, sam mi nič ne ostane, itd.
Pa ima za tretinjo boljšo plačo od mene.
Enostavno to mu ni fora. Sama se recimo ful dober počutim, ko dam kaj v štunf ali pa nakažem v sklad.
Njemu je pa to brezveze, Pa sej bi, pa nima. Kao
Najraje bi vidla, da mi pri plači da še kašnih 50-100€ pa mu jaz kam pametno vložim 

Sploh pa mora imet vsak odrasel kakšno rezevo za nujne zadeve. Njemu se pa, recimo, avto pokvar, pa pizdi k zmešan, kakšni stroški, pa da ga bo spet po žepu udarl. Pa kako bi zdaj lahko kaj prišparal  pa spet ne more. Mislim.
Kadarkoli hoče kaj dat na stran pridejo nepredvideni stroški  si morš mislit. Izjava meseca. 

Če ve kdo kakšno finto za takele sinčke.

p.s. njegova mama tud vse spiči, če pa rabi kaj več- recimo nov pralni stroj- pa vzame kredit  na penzijo.

oprosti ampak jaz sem ista kokr imam tok spičim pač taka sem in si nemorem pomagati....denar je za to da kroži


_____________________________

Jah takle mamo za tale dnar....

Jaz na žalost tudi-moj pa mene gnjavi da je treba šparat


_____________________________

smo družina laubekov:ata laubek
mama laubica
pa dva mala laubičarja

Midva sva tolk šparovna, da sploh ne veva zakaj naj denar porabiva  Zdaj sva si kupila avto, pa nama je še ostalo pol plače.  Prav nič si ne privoščiva.
Ja vem, čudna sva.

Jah, pri naši hiši smo navajeni šparat. Pri mojemu pa pač ne. In jaz pač šparam... No, saj on tudi malo.

_____________________________

-----------------------------------------------------------------
Otroci so vredni najboljšega, ker so otroci in iz nobenega drugega razloga. Svoje dostojanstvo in svojo vrednost imajo preprosto zato, ker so.

Jaz sem že od malega navajena šparat. Moj pa pravi, da se je šparat naučil od kar je z mano.
To pa seveda ne pomeni, da si nič ne privoščiva.

Pr nas je pa tko, da jaz mal šparam(tok da minus pokrivam ), pa še kak mini kredit odplačujem,on pa meni nič tebi nič ima doma v šumfu,ki ga ponesreč odkrijem, prišparano ogromno evrčkov.
Vrjetno nas to že starši navadijo.

Najboljš je it na banko in odpret varčevalni račun. Potem ti na določen datum trgajo določen znesek in to je to.

Jaz npr. imam 15 plačo, 18 mi trgajo 400€ in to se mi prenese na varčevalni račun. In vedno vem koliko imam tam, pa še fajn prišparam.

Pri nas je ravno obratno, on skoz govori, da moramo šparat, jaz pa , no potem na koncu greva pa skupaj zaprevljat.

_____________________________

Nikoli ne obupajte! Če vam ne uspe v prvo, bo mogoče v drugo ali pa v tretjo! UPAJTE !

Nikakor... .

Ljudje smo razlicni, eni radi porabijo denar (denar se mora vrtet... ), drugi ga sparajo in dokler je trosenje v mejah normalne (beri brez cudnih zadolzitev, ki nimajo realnega kritja), mi to ni problem.

V bistvu mi je taksna kombinacija fajn; eden gleda naprej in spara, drugi skrbi, da se tudi sproti zivi :).

Madona, sem se matrala, pa skupaj cel post spacala, pa me je ven vrglo .

No, skratka, kot je rekla Biba, je najbolje. Midva na začetku, ko sva oba dobila službo, tudi nisva niti pomilsila na šparanje. Potem pa nama je kliknilo, da bi le bilo fajn. Pa sem odprla varčevanje - stanovanjsko, za 5 let, ravno naslednji mesec se mi izteče. Si rečem, hvala bogu, da me je pamet srečala. Poleg tega je tudi on oz. še sedaj daje na stran, kolikor pač zmore. Vsak prišparan euro je dobrodošel. Če pa bi imela že poštimano s stanovanjm in če bi bila brez kreditov, pa vprašanje, če bi kaj šparala.

Sva oba ful šparala preden sva stanovanje kupila. Zdej pa ni več dost za šparat. No gre v sklade vsak mesec 200€, pa življenjsko, pa ostane vsak mesec nekej denarja, sam tist denar gre pa pol za mojo šolnino, njegovo šolnino, registracije, gume, morje, smučanje, opremo....tko da v bistvu razen tistih skladov nč ne šparava. Mava pa delnice že od prej, jih nisva prodala k sva stanovanje kupvala. Tko da eno kritje za kkšno krizo mava. Pravjo naj bi imel tam minimalno 3 plače na strani, za nepredvidene stvari, al pa kkšno krizo. Se kar drživa tega.

Pri naju je bilo do nedavnega tako, zdaj gre pa vse za hišo, pa še kredita sva polna, ampak sem prepričana, da ko se enkrat preselimo, da bova spet pridno kupovala delnice in vlagala v sklade. Zaenkrat imava pa oba sklenjeni samo minimalni ževljenjski zavarovanji. Stanovanjska so se že iztekla in sva denar namensko tudi že porabila.
Kako ga naučiti - pojma nimam. Po mojem težko, ker če varčevanja nima že privzgojenega, gre bolj težko, sploh, ker očitno ne pokaže niti malo interesa in se nič ne trudi.
Meni ni težko šparat, ker mi je nakupovanje muka - sploh ne maram kupovat.

< Sporočilo je popravil sazi -- 27.2.2008 10:17:07 >

Joj ja... Šparat je treba.  Jaz sem šla pred dvema dnevoma odpret varčevalni račun s katerim čez tri leta lahko dobim stanovanjski kredit z zelo nižjimi obrestnimi merami  . Nisi edina s to težavo. Moj isto ni za šparat, a sedaj je za starše dvignil kredit - 7000 evrov.  Prej sem pač mu svetovala pa to, zdaj mu pa nočem nič rečt, ker je prijatelj reku, da preveč nadzorujem njegov denar  Tak da jaz zdaj šparam s tem da imam več kot pol manjšo plačo. Ima pa on druge stroške še - odplačuje avto. Ah ja... Saj veš, da mora ženska podpirat 3 vogale hiše in še 4-tega  Začni ti šparat ne glede na vse. Škodilo ne bo

_____________________________

* CARPE DIEM *
Princeska 05.08.2009

nama rata kaj prišparat edino če gre takoj od plače preko trajnika. Ostalo kar je na TRR pa takoj zapraviva. Moj si vsake toliko kupi kak inštrument, pa temu tudi praviva šparanje, ker lahko kadarkoli proda in dobi glih tolko ali pa še več. No midva dajeva vse v naložbe, pa se bo tudi kar nekaj nabralo čez par let.

Star čebelji pregovor pravi: Šparaj takrat, ko imaš.

Ja, res je.

za kaj pa šparate? da si boste kasneje kaj privoščili ali zato da boste s sabo v grob nesli?!
ok razumem da šparaš da boš kupu avto al pa hišo, potovanje. nalaganje v sklade se men sploh ne sliši šparanje ampak vlaganje. ta denar lahko mem grede ven vzameš in naložiš nekam drugam al pa ga zapraviš za nekaj kar rabiš. ne vidim pa nobenga smisla v nekem kopičenju denarja za brezveze.



denar mora krožit!

Hja... pri tem je pa moje skromno mnenje tako...najprej moraš plačat sebi (štunf, delnice, skladi...) in najboljše, da ti to vzame trajnik in sploh ne pogrešaš, potem plačaš položnice in nato živiš od ostanka. 

Lara .Mogoče bom tut jest kj sabo nesla. Jaaa, sam nevem kaj, k ne znam šparat.

No zdej pa mal resnosti.

No tko. Ko sem bila s prvim "moŽem" (nič poročena), sem šparala kot norec. Kokr se je le dalo. Odrekanja na tone. Kupili smo novo stanovanje pa avto pa nevem kva še vse. In trapa zaljubljena sem dovolila, da je bilo pisano vse nanj. In kaj se mi je zgodilo? Po približno trinajstih letih sem spakirala, kar se eno popoldne da, popokala mulce in šla.  In kaj je bilo z mojim šparanjem? Nič, ostala sem brez ficka. Po parih letih tožarjenja sem pač dobila svoj delež, pa še odvetniki enega. Mi je pa bilo žal, da si nisem ustvarila črn fon. Sam kaj si morem, si nikoli ne bi mislila, da bova  šla kdaj narazen.  Pol nisem mogla šparati, ker nisem imela česa, saj je bilo komaj za sproti.

Zdaj pa, ko sem si ustvarila "novo življenje", pa bi lahko, vendar nočem, si rajši privoščim lagodno in udobno življenje. Niti pod razno nočem vlagati v sklade ali delnice ali nevem kaj še? Bog ve kaj nas čaka jutri. Mogoče nas več  ne bo. Je pa čisto drugačen moj mož. Špara kokr se le da. No ja, mogoče je pa res dobro da je nekdo šparoven. Jst pravim tako, dokler si zdrav in lahko delaš se da preživeti, ko pa enkrat ne moreš več potem pa itak drugi poskrbijo zate. V praksi vidim da je tako.

Kar stemni se mi pred očmi ko gledam svoja starša. Še zdaj garata (sta že v penziji) kot norca. Sam nevem za koga. Mogoče pa mislita, da bosta kaj s sabo nesla ? To jima tudi večkrat omenim. Pa nobenega haska. Že vesta zakaj.

No pa ste slišal moje mnenje. Hura, dejmo zapravljat

Auč, to me je zabolelo.  Jaz imam tasta, ki je nepokreten in z mojim skrbiva zanj.
A ti misliš, da je nama super duper, ker se morava stalno odpovedovat, ker pač kot družina ne moremo funkcionirat. Ker eden ima malega otroka in eden velikega.
A misliš, da je tastu fino, ker mu lastni sin in njegova snaha brišeta rit in mu med menjavo plenice uide?
A nisi pomislila, da se te lahko drugi tudi odpovejo?
Aja, mi čakamo že tri leta za sprejem v dom. Ker on nima dovolj velike penzije za pokrit stroške. Ne želijo pa reskirat, da bi midva naenkrat nehala plačevat.

Toliko o tem, kako bodo drugi poskrbeli zate. Pa še nekaj. Amerika prihaja sem. Poglej si dokumentarec Sicko od Rogerja Moora. Ti bo vse jasno kaj bo s teboj, ko boš stara in betežna.

Pa brez zamere. Samo pritisk mi dvigne, ker imajo nekateri določene stvari za samoumevne.

Midva z mojim pa šparava, toliko kolikor nama ostane. V bistvu je tko,  jaz bolj šparam on pa z glavo skozi zid saj bo šlo, in moram rečt da je to kr super kombinacija, se izenači. 

Šparava pa v tem smislu, da premišljeno kupujeva hrano, malo preverjeva cene, vsak en kos ali dva oblačil na sezono manj, odpovedala sva Telekom telefon in sprejela novega ponudnika za telefon in internet in privarčujeva 10 Eur mesečno,  itd... veliko je stroškov, pri katerih lahko vsak mesec privarčuješ 20-30 €,  si pa kljub temu privoščimo vsaj 3x letno krajše počitnice ali podaljšan vikend, poleg letnega dopusta.  Pred plačo nama na računu skoraj nič ne ostane.

Se pa strinjam, da neka minimalna rezvera mora biti vedno na zalogi. V ta namen imava nekaj v delnicah in vzajemnemu skladu  v katerega mesečno vlagava..

Je treba šparat in  pa si tudi kaj privoščit je moje mnenje.

tole je pa, kod bi mojga poslušal

jest mislim, da mora met vsaka ženska črn fond, pa rečte kar hočte.