S očetom otrok ne živimo skupaj. Danes ima otrok rojstni dan. On pa ni ne prišel niti poklical. Sem tako jezna. Lani je bilo isto, ampak sem mu lani malo povedala, pa sem mislila, da bo letos kaj drugače. Zdaj bi ga najraje kar zadavila. Meni je tako vseeno, če ga kdaj še vidim, ampak glede otroka mi pa ni ravno vseeno. Ne morem verjet, da je lahko takšen tepec.

Ja takšni tepci so moški. Pri meni je bilo isto pa se nisem nič obremenjevala s tem na začetku me je malo jezilo potem pa sem se sprijaznila. Svojega sina sem lepo vzgojila sama, od njegovega 7 leta pa s partnerjem s katerim živim 14 let in imava še dva otroka. Mojega sina je sprejel kot svojega. Ima ga zelo rad. Sedaj bo star 21 let in je zelo priden fant. Oče sina ni nikoli v teh letih otroka niti poklical niti poslal darilo za otroka NIČ. Jas sem mu vedno govorila to je tvoj oče in sem si mislila in mu tudi povedala , ko bo star 18 let, bo že sam odločil kako in kaj. Zdaj se vidita kdaj pa kdaj vendar ima mojega partnerja raje in ga bolj spoštuje.
Ti povem da sedaj po tolikih letih razmišljam tako in sem vesela na en način da nas je pustil na miru.
takrat bi ga tudi najraje zadavila tako sem bila jezna.
S svojo izkušnjo sem te hotela malo potolažiti in ti dati malo za razmisliti. Vem da je hudo, zelo hudo ta trenutek, vendar jas bi ga pustila na miru, mogoče pa bo to še bolje za otroka.

Na žalost je še veliko takšnih tepcev na tem svetu...to so neodgovorni, egoistični moški, menda pa niso vsi enaki...(tudi jaz še takšnega nisem spoznala)...no, eden izmed takšnih je bil tudi moj oče, ko sta se z mami ločila...enostavno je pozabil na ogromno mojih rojstnih dnevov...posledice so mi ostale še pri dobrih 30-ih...sedaj je drugače, vendar povezave med nama ni več...sva tujca...
Lahko ti rečem samo to, da stisni svojega otroka, ga poljubi in mu povej, da ga imaš najrajši na svetu ter da boš za njega vedno tu...prepričana sem, da boš svojega otroka vzgojila v osebo na katero boš ponosna in ne bo ponavljal očetovih napak. Ko pa bo sam dovolj star, pa bo že sam presodil, kakšen človek je njegov oče. Zato mu poskušaj ne govoriti slabo o njemu. Naj se odloči sam...pa vso srečo v življenju ti želim!!!

Mene stisne, ko berem takšne zgodbe, pa nimam nobene podobne izkušnje. Enostavno si ne morem pomagat, da mi ne bi prišle solze v oči. Ubogi otroci, res!
Punce, vso srečo in iskrene čestitke, da ste tak močne, da to izpeljete in otroke vzgojite same! VSAKA ČAST!!!

Moj bivši mož je isti. Takorekoč, no. Leta 2004 je imel Jan prvič rojstni dan po tistem, ko sva se z bivšim možem razšla. Organizirala sem zabavo v City Parku in obljubil je, da jo bo plačal. Ko je bilo pa treba 3 dni pred zabavo plačati torto (celih 5 jurjev), sem ga pa komaj prepričala, da jih je dal. Preostanek računa (20 jurjev) sem poravnala sama. Leta 2005 (lani) ni Jana niti poklical, niti mu ni poslal čestitke, niti mu ni prinesel darila. Nič. Kakor da nima sina. Letos pa je nekdo v njegovem imenu (vem, da je bil nekdo drug, ker pisava na čestitki in paketu ni bila njegova in ker čestitka ni bila podpisana) poslal paket s 24-imi šolskimi zvezki, na katerih so bile narisane rožice in punčka Anica.

Kreten.

Žalostno je , ker se ne zaveda kako "škodo" dela lastnemu otroku.

_____________________________

*prvič smo naredili enega otroka
*drugič smo naredili dvojčke
*sedaj se sploh ne upamo več delat otrok, da ne bodo
slučajno trojčki:))

Sramota, da se na otrokov rojstni dan ne spomni, da bi ga, če že drugega ne, vsaj objel in mu dal vedeti, da ima tudi očeta.

anonimna, na tvojem mestu bi naredila naslednje...pozrla bi svoj ponos in poklicala oceta tvojega otroka ter ga spomnila na njegov RD...

Jaz tudi (bi ga poklicala)... Navsezadnje včasih fantje datume pozabljajo tudi, kadar imajo koga res radi in jih je pač treba spomnit... Moj lubi se na moj rd sicer vedno spomni, ampak na rd od njegove mami, očeta, brata, kaj šele na obletnico poroke svojih staršev, ga je pa treba spomnit. Pač mam napisano na koledarju, pa mu kake 14 dni prej omenim, da začneva razmišljat o darilih in potem še tik pred zdajci, da ne bi pozabu Njim to ne pomeni toliko in se težko vživijo v to, da drugim, sploh otrokom, pa to ogromno pomeni...

Saj problem je ravno v tem, da sem ga poklicala v ponedeljek in ga prosila, da mu naj pride vsaj čestitat pa nič. Lani je prišel točno na rojstni dan, ker je imel tu še neke papirje in otroka niti pogledal ni kaj šele čestital, ampak sem požrla,  letos pa sem ravno zato mu dan prej omenila, da bi otrok mislil, da se je sam spomnil, ampak nič. Meni je tkao hudo zaradi otroka. Saj nič ne reče in izgleda kot da ga ne pogreša ampak vem, da v sebi pa ve. Jaz mu nudim kolikor mu le lahko, ampak vem da ni isto. Sem prav jezna kje sem takšnega teleta sploh spoznala, ki ni vreden niti, da diha.
Potem pa pride enkrat na mesec in ga objema pa lubčka kot da ga ima najraje na svetu. Samo da otroka zmede. Pa sem se že stokrat hotela pogovoriti, da tako ne gre, da naj gleda na otroka, ampak kot da govorim steni.

No ce je tko.. pol pa vsaj sebe ne kaznuj.. za napake drugih..