Prosim za nasvete, kaj naj naredim. Naš Andraž ta teden neutrudno joka :(( :(( :(( , ko ga pripeljem v vrtec. Prej ni nikoli jokal. Je pa res, da smo bili pred tem 14 dni bolani in je bil doma. Ampak mislim, da se ni razvadil. Sem že spraševala vzgojiteljico, ali je kaj narobe? V vrtcu joka tudi, če kaj zaropota. (Npr. ko zunaj kosijo travo, če leti mimo helikopter...) Prej se teh stvari ni bal. Jaz sploh ne vem kaj je narobe. Je pa situacija ta teden iz dneva v dan slabša. Danes je jokal že ko sem ga nesla skozi vhodna vrata v vrtec. Pa solzice kot krokodil. Sem šla kar s težkim srcem v službo in komaj čakam, da ga grem po šihtu iskat.

Naš ni imel prav nobenih problemov pri vključevanju v vrtec, prvo leto nikoli ni jokal ali se me oklepal in nasploh je zelo rad hodil v vrtec.
Drugo leto pa je prišlo eno obdobje groznega joka, oklepanja, več kot polurnega stiskanja in lupčkanja v garderobi. Vzgojiteljica ga je včasih morala prav na "silo" odnest v sobo. In začelo se je že doma, pred odhodom, da noče v vrtec in krokodilje solze.
Se pa spomnim, da je to obdobje trajalo kar nekaj časa, kakšen mesec ali več, potem pa je tako, kot je prišlo, tudi odšlo.

Očitno gre tudi pri vas za tako obdobje, ki pa je, verjamem in vem, zelo naporno in stresno, predvsem za starše.

Mislim, da ni dobro za vsako ceno vztrajati. Isto so govorili tudi meni, ko je Nejc imel prav psihične probleme, ko je pri treh letih šel v vrtec. Ker sem bila na porodniški, sem ga čisto počasi uvajala, pa vseeno ni šlo. Potem sem ga kar izpisala, je pa zato tamala šla v vrtec pri dobrem letu starosti, ker pač babica ni zmogla obeh. Je bilo malo solzic, vendar nič strašnega. Se je pa Nejc ptem vseeno odločil, da bi mogoče še enkrat probal. Zdaj mu je pa tako všeč, da noče domov.
Sem pa takrat, ko je bilo hudo probala vse možne načine. Govorila sem tudi s psihologinjo, vendar brez uspeha. Predlagam, da še malo vztrajaš, poskusi najti rešitev skupaj z vzojiteljico. Ti svojega otroka najbolj poznaš in če misliš, da to preveč vpliva nanj, razmisli o kakšni drugi obliki varstva, če je to možno.

Upam, da bosta rešila problem; držim pesti!

Ma-ja saj on je že od septembra v vrtcu, pa je bilo zmeraj vse v redu. Še en mesec nazaj je šel prav z veseljem v vrtec. Prejšnji teden pa jok. Razmišljam, če se je mogoče v vrtcu kaj zgodilo. Mislim, da svojega otroka le dokaj dobro poznam in vem, da jok ni kar tako v tri dni. Je zelo družaben, rad je v družbi otrok in odraslih (pa ne mislim samo domačih). Danes je skoraj jokal že, ko sva šla od doma. Vsekakor mislim stvari priti do dna.

Vseeno hvala za nasvete ma-ja in nejcko.

Naša je imela enkrat vmes 14 dnevni jok zjutraj, prej je bilo pa vse OK... In to po 5 mesecih v vrtcu. Mene je bilo vsako jutro groza jo oddat.

In potem je bilo kar naenkrat konec... tako kot je prišlo, tako je šlo...

Lahko da je samo obdobje, ko se je bolj začel zavedati stvari okoli sebe. Naredil preskok v razvoju in je zdaj zmeden. To se večkrat naredi. Če pa imaš občutek, da je v vrtcu res lahko bilo kaj narobe, se pa le prepričaj.
Sem pogledala tvoj album. A imate vi tudi pavšal v Sireni?

No, včeraj in danes sem šla že z lažjim srcem v službo. Andraž je bil priden in ni zjutraj nič jokal, ko sem ga pripeljala. Vzgojiteljica pa mi je tudi rekla, da je čez dan zelo priden in nič ne joka. Po moje je bila samo muha enotednica (seveda pred tem smo bili 14 dni doma, pa je mislil, da bo vedno tako). Sicer pa sem razmišljala (vzgojiteljica mi je omenila, da se boji, če kdo kosi travo). Po moje se je zraven ustrašil še moškega, ki je kosil, ker je baje začel grozno jokati.
Punce, še enkrat hvala za tolažbo.